[SlovLit] Fw: Kronika in Ad: Književnost v šoli

[Miran]

----- Original Message -----
From: "Grosman Meta" <Meta.Grosman na ff.uni-lj.si>
To: "Miran siol" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: Friday, November 12, 2004 2:17 PM
Subject: RE: čestitam ...


Dragi Miran,
Hvala lepa za KRONIKO. Ko sem ponovno prebirala mnenja društva staršev in
odgovore z mešanimi čustvi (pretežno težkim srcem), sem se še bolj čudila
vsemu.

Najprej v tolažbo: taki odzivi staršev in drugih posvečenih so že
tradicionalni pojav na mednarodnem prizorišču: zdaj tako že vsi vse vedo! In
vsakdo ima svojo osebno predstavo o demokraciji. Danes sem dobila novo
spraševanje o PESTRNI...Sicer pa načelno nimam nič proti delovanju društev
staršev, če bi ga le smiselno usmerjali...

Ustanovili so že MEDNARODNO ZDRUŽENJE ZA PREMAGOVANJE ODPORA DO ŠOLE (angl.
International Consortium on School Disaffection), poročilo o katerem je
naslovljeno "Ali naše šole puščajo otroke na cedilu" (Unesco glasnik, dec.
2003). Bolj pesimistični kolegi predvidevajo, da bo institucionalizirane
šole nadomestilo izobraževanje na daljavo in šole ne bodo več potrebne
(njihova edina dokazljiva pozitivna funkcija je, da spravijo otroke s
ceste), t.i. domače šolanje brez udeležbe v razredu pa je mogoče že več let
v veliko državah, menda uradno tudi pri nas. Manj pesimistični kolegi z
univerz pa pravijo, da zadnja leta učijo bolj branje in pisanje (dobesedno,
se pravi ne ustvarjalno pisanje), ker vpis na programe književnosti postaja
nezanimiv za 'potrošnike' študija.

Ali ste se že kdaj spraševali o kakšnem sodobnejšem konceptu književnosti,
ki bi omogočal bolj prepričljiv pouk tudi za tiste, ki sicer uradno
izjavljajo sovraštvo do branja in književnosti (pri nas vse več študentov,
ki so sicer prav dobri in odlični na maturi!)? Mogoče npr. književnost kot
družbeni diskurz (R. Fowler) ali književnost kot govorno dejanje (M. L.
Pratt) in številne variante širše sistemske teorije (Schmidt, Olsen), ki
tudi za književni pouk predvideva opredeljivo vlogo 'literarne
socializacije', ki jo je mogoče zagovarjati brez ugovora, da je na pamet
učenje imen in naslovov nezanimivo. 'Ustaličeni kanoni' že vse od poznih
60ih let povzročajo odpor in proteste. Medgeneracijske razlike se tako
večajo, da bi to ne smelo več biti nepričakovano.

Društvu staršev pa bi lahko odgovorili, da imajo umetnostna besedila zgolj
pomenski potencial, ki ga polni in realizira bralec. Če starš ali starši
bere/jo Zupana kot pornografijo, je to mogoče razložiti prevdsem z vsebino
njegovega/njihovega osebnega mentalnega sveta in medbesedilnih izkušenj z
branjem pornografije. Da so odzivi mladih bralcev nepredvidljivi, so
dokazale pripovedi o Harryju Potterju in podobna uspešna besedila, za katera
niti založniki niso znali predvideti priljubljenosti. Pa bi kar starši
vedeli, kaj in predvsem KAKO brati!

Bodi lepo meta