Fw: [SlovLit] Kako predavati

[Miran]

----- Original Message -----
From: <Miran.Zeljko na gov.si>
To: "Miran" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: Tuesday, October 19, 2004 11:34 AM
Subject: Re: [SlovLit] Kako predavati

> Včeraj sem se vrnila s konference Indogermanische Gesellschaft.
> Boljkotne vsi razen mene so brali. Pred publiko so stopili s
pripravljenim
> besedilom, ki jim ga je nekdo lepo prevedel v nemščino ali angleščino,
> govorili so točno dvajset minut in to lepo povezano in tekoče in brez
> napak.

Najprej se moramo vprašati, zakaj sploh sodelujemo na konferenci: samo
zato, da odbrenkamo svoje (in poleg tega dobimo nekaj točk za objavo,
službeno pot kombiniramo še s kakim privatnim opravkom itd.) ali želimo, da
si poslušalci tudi zapomnijo kak del našega predavanja? Če nam gre samo za
prvi cilj, se pač zadeve lotimo po liniji najmanjšega odpora.

Če se poskusimo spomniti preteklih konferenc - katera predavanja so nam
ostala najbolj v spominu? Tista, v katerih je govornik svoj referat bral
kot radijska poročila, verjetno ne, razen če je šlo za kako izjemno idejo
(a takšno je morda eno predavanje na konferenci). Tudi če predavatelj ni
predstavil neke revolucionarne novosti ali če ni z našega področja, pa nam
ostane v spominu predavatelj, ki zna živo predstaviti svojo idejo.

Glede prosojnic je bila v prejšnjem sporočilu predlagana omejitev na nekaj
kratkih vrstic na ekranu - razlog za to pa je povsem preprost: ali sploh
berete, kaj je na platnu, če je to popisano kot knjiga, od zgornjega do
spodnjega roba in od leve do desne? Jaz ne. Zakaj se torej truditi s tako
množico besed, če je ljudje niti ne preberejo, kaj šele, da bi si jo
skušali (in zmogli) zapomniti - morda pa si bodo zapomnili kak poudarek,
napisan le z nekaj besedami.


> Jaz sem sproti pesnila v angleščino (ne da ne bi že prej zvadila, ampak
> vseeno), zmanjkalo mi je časa in sploh sem se nekam neumno počutila.
> Tako da... bom naslednjič tudi sama naredila tako, kot se ne sme.

Osnovni pristop je bil pravilen, nauk iz zgodbe pa ne: kadar neko stvar
naredimo prvič, se silno redko zgodi, da jo naredimo najbolje - po
nekajkratnih ponovitvah nam gre bistveno bolje (zakaj še tako izkušeni
glasbeniki redno vadijo?). Predlagam torej, da "pesnjenje v angleščino"
opravite doma in če vam gre pesmica dobro z jezika (ni nujno, da jo ob
vsaki vaji poveste enako - celo koristno je, da poskusite različne
pristope) že doma, bo šla dobro tudi na predavanju. Ni problem v tem, da se
pri govorjenju včasih ustavite in ne govorite tako tekoče kot berete, da
začnete z napačnim sklonom, da vam za trenutek zmanjka niti - te težave
boste odpravili z vajo.

Zdravko Zupančič na tečaju retorike dilemo "branje ali govorjenje" opiše
tako zelo slikovito, da to potem sploh ni več dilema:

"Glasno branje samemu sebi - samotno početje, glasno branje skupini ljudi -
sramotno početje."

LP, Miran

==========

----- Original Message -----
From: "Slori Gorizia" <gorica na slori.it>
To: "Miran siol" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: Tuesday, October 19, 2004 11:46 AM
Subject: Re: [SlovLit] Kako predavati


Sem eden izmed prejemnikov res najrazličnejših poročil, ki jih dojemam bolj
odmaknjeno čez rob glede na to, da živim v Gorici (Italija). En podatek mi
je bil že pred letom dni zelo dragocen: tisti o elektronski knjižnici, ki jo
je uredil in organiziral moj sošolec iz Trsta Franko Luin, ki živi na
Švedskem. Sedaj pa se oglašam v zvezi z razmišljanjem, zaskrbljenostjo glede
podajanja predavateljev. Po osnovnem zanimanju sem profesor telesne vzgoje
(sicer pa tudi prevajalec, pisec, publicist in lektor) in sem specializiral
psihomotoriko, kar pomeni med ostalim tudi telesno govorico in grupno
dinamiko. V zvezi s tem bi lahko posredoval marsikaj - tudi v obliki
seminarja - o neverbalnem sporočanju, kar je za predavatelje več kot
zanimiva in koristna tema... Če je kje kaj zanimanja, me poiščite.

                                                         Aldo Rupel