[SlovLit] Izjava Slavističnega društva Slovenije

[Miran siol]

----- Original Message -----
From: "Marko Jesenšek" <marko.jesensek na uni-mb.si>
To: "'Miran'" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: Sunday, October 10, 2004 7:53 AM
Subject: RE: [SlovLit] Fw: Zgodba o "euru" gre naprej

Dragi predsednik, v priponki je celotno besedilo, ki smo ga sprejeli na
občnem zboru SDS (al prav se piše...). Ga boš lahko objavil? Radio Slovenija
ga je dobil že v petek, drugim medijem ga posredujem danes.

Lep pozdrav.
Marko

========

IZJAVA SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE

   Osrednja tema letošnjega kongresa slovenskih  slavistov (Novo mesto,
7.--9. oktobra 2004) se glasi "Slovenski jezik in literatura v evropskih
globalizacijskih procesih". Predavatelji, razpravljalci in drugi udeleženci
kongresa ugotavljamo, da je bil slovenski prostor v preteklosti ves čas na
prepihu najrazličnejših vplivov ter da se ta odprtost danes nadaljuje in
modernizira z množičnim učenjem tujih jezikov, prevajanjem, potovanji, našim
sodelovanjem v mednarodnem gospodarskem in političnem dogajanju idr. Ob vsem
tem ohranjamo in razvijamo svojo kulturno in jezikovno identiteto,
zakoreninjeno v tisočletnem izročilu. V duhu te odprtosti za tuje in hkratne
zakoreninjenosti v domačem je Republika Slovenija letos postala polnopravna
članica Evropske zveze. Množična podpora prebivalstva tej odločitvi,
izražena tudi v izidu referenduma, ni bila spodbujena samo s pričakovanjem
hitrejšega gospodarskega razvoja, temveč tudi z napovedano okrepitvijo
položaja slovenščine kot enega izmed uradnih jezikov EZ in z možnostmi za
uveljavljanje slovenske kulture in jezika na novih področjih modernega
življenja. V izjavah slovenskih   politikov in funkcionarjev EZ je bilo
poudarjeno, da bo od Slovencev samih odvisno, kako bodo hoteli in znali te
nove možnosti uveljavljati.

     Zato nas je zelo presenetil predlog z nedavnega sestanka finančnih
ministrov EZ, ki je od novih članic povezave zahteval podreditev enotnemu
zapisovanju imena skupne evropske valute, te dni pa predlog že prehaja v
obliko uradnega unifikacijskega pritiska, da bi z bruseljskim dekretom
odpravili eno izmed slovenskih jezikovnih posebnosti oziroma prelomili
načelo, da imena denarnih enot v slovenščini zapisujemo skladno s pravili
slovenskega pravopisa (prim. šiling, dolar, pezeta, funt šterling).

    Slovenski slavisti pozivamo Vlado RS, da se temu pritisku odločno upre
in da Slovenija kot polnopravna članica EZ zahteva tako ureditev te
problematike,
1. po kateri bomo v vseh slovenskih besedilih uporabljali slovenski zapis
besedo evro (s črko v),  pri prevajanju slovenskih besedil v tuje jezike pa
se bo seveda tudi zapis te besede ustrezno preurejal;
2. po kateri bo ime skupne evropske valute na bankovcih zapisano večjezično,
tudi po slovensko, na kovancih pa bi bila sprejemljiva rešitev s simbolno
stilizirano črko E.

Tako ravnanje ne bi bilo samo potrditev razglasa, da je slovenščina eden
izmed uradnih jezikov EZ, temveč nas k temu zavezuje tudi nedavno sprejeti
Zakon o javni rabi slovenščine, saj med drugim določa, da "Republika
Slovenija zagotavlja status slovenščine z aktivno jezikovno politiko" (člen
4) in da "skrbi za promocijo slovenščine po svetu" (člen 13).

    Večjezični bankovci z upoštevanjem slovenščine ne bi smeli biti za
demokratično in tehnološko razvito EZ nikakršen problem, saj smo jih imeli
že v Jugoslaviji in celo v Avstro-Ogrski. Čeprav so morale nove članice
prilagoditi svojo zakonodajo pravnemu redu EZ, se je treba zavedati, da se z
njihovim vstopom niso samo razširile zunanje meje te povezave, temveč se je
nekoliko premaknilo tudi  težišče v kulturnem značaju EZ kot celote. Zato ni
sprejemljivo mehanično sklicevanje na madridski dogovor med "starimi"
članicami EZ, naj ima ime skupne evropske valute eno samo pisno podobo euro
(s črko u). Omenjeni dogovor je bil pred leti lahko sprejet brez ugovorov,
ker se taka pisna podoba po naključju ujema s stanjem v vseh takratnih
uradnih jezikih EZ (razen v grščini)  in torej ni šlo za vsiljeno
unifikacijo oziroma za odpovedovanje svojim jezikovnim posebnostim (za
grščino je bil dovoljen zapis v alfabetu). Zdaj pa se od novih članic EZ
zahteva prav to.

    Upoštevanje rešitve, ki jo predlagamo, bi pomenila tudi otipljivo
potrditev številnih evropskih političnih deklaracij o jezikovnem pluralizmu,
multikulturnosti ipd. Evropske institucije si morajo bolj prizadevati za
zmanjšanje svoje odtujenosti od Evropejcev, če želijo, da se bomo Evropejci
(tudi "novi") identificirali z njimi, da jih bomo imeli res za svoje in da
bomo tudi v pripravljeni evropski ustavni pogodbi videli poroštvo za
ohranjanje, razvoj in krepitev svoje kulturne identitete.

Izjava je bila sprejeta na kongresu v Novem mestu, in sicer na Občnem zboru
Slavističnega društva Slovenije (8. 10. 2004, ob 9.35)

Izr. prof. dr. Marko Jesenšek,
predsednik Slavističnega društva Slovenije