[SlovLit] Slovenščina kot drugi/tuji jezik

[Matjaz Zaplotnik]

Predstavitev tematske številke revije JEZIK IN SLOVSTVO


Letošnja dvojna tematska številka Jezika in slovstva (št. 3–4, letnik 
49), ki je pravkar izšla, je v celoti namenjena slovenščini kot 
drugemu/tujemu jeziku (SDTJ). Tematska številka, ki jo je uredila 
NATAŠA PIRIH SVETINA, poskuša na obsežnih dvesto desetih 
straneh podati raznolikost in razsežnost SDTJ, tj. tistega 
segmenta slovenistike, ki je zaradi svoje prostorske obrnjenosti 
navzven in precejšnje aplikativne naravnanosti v mnogo čem 
izjemen in ki v zadnjem času doživlja kvalitativni in kvantitativni 
razcvet – čeprav ne gre zanemariti tudi njegove bogate tradicije, 
segajoče dolgo nazaj v čas pred slovensko osamosvojitvijo. Tema 
dvojne številke je glede na vključevanje Slovenije v mednarodne 
povezave seveda močno aktualna, SDTJ pa je pri obravnavi 
mednarodne prisotnosti slovenskega jezika bistvenega pomena že 
zato, ker pomaga pri rušenju marsikaterega stereotipa v zvezi s 
slovenščino, njeno rabo in vlogo v svetu ter doma. Na to v pričujoči 
številki opozarjajo zlasti uredniški uvodnik Nataše Pirih Svetina, 
uvodna razprava Marka Stabeja in poročilo Uroša Urbanije. 


V tematski številki je enajst razprav in deset poročil, v njej pa 
sodeluje skupaj enaindvajset avtorjev, ki so imeli pri izbiri vsebine 
prosto pot; prispevki zato prikazujejo vrsto različnih pogledov in 
tematik znotraj tega obširnega ter kompleksnega področja. Avtorji 
razprav tako obravnavajo: 
– SDTJ kot posebno panogo slovenskega jezikovnega načrtovanja 
in integralno sestavino slovenske jezikovne situacije (MARKO 
STABEJ); 
– tradicijo in perspektive certificiranja SDTJ ter pomen, ki ga pri 
njem sedaj ima izobraževalni program ťSlovenščina za tujceŤ (INA 
FERBEŽAR in NATAŠA PIRIH SVETINA); 
– vprašanje učenja leksike tujega jezika ter razmerja med leksiko 
in gramatiko pri učenju tujega jezika (MOJCA JESENOVEC, 
VOJKO GORJANC in PRIMOŽ JURKO); 
– nujnost slovenskega enojezičnega slovarja za tujce in 
upoštevanja njegovih ciljnih uporabnikov (TADEJA ROZMAN); 
– pojave negativnega jezikovnega prenosa med sorodnimi jeziki pri 
govorcih nekdanjega srbohrvaškega govornega področja, ki se učijo 
slovenščine (TATJANA BALAŽIC BULC), ter pri čeških študentih na 
lektoratu slovenščine (TATJANA JAMNIK); 
– vključevanje medkulturne pragmatike v tujejezikovni pouk in s tem 
povezano vprašanje medkulturnih razlik med jezikovnimi sistemi, ki 
ga avtorica obravnava na primerih angleščine in japonščine ter 
slovenščine in italijanščine (VESNA MIKOLIČ); 
– vlogo pouka književnosti pri učenju SDTJ (META GROSMAN); 
– primerjavo uporabe kohezivnih sredstev v pisnih besedilih tujih in 
rojenih govorcev slovenščine (IVANA PETRIC); 
– podobnosti in razlike med usvajanjem prvega in učenjem tujega 
jezika ter pomen obravnave besednega reda (zlasti členitve po 
aktualnosti) pri pouku SDTJ (SIMONA KRANJC). 


V rubriki ťOcene in poročilaŤ pa avtorji pišejo o: 
– nujnosti tržne logike pri uvajanju SDTJ na univerzah zahodnih 
držav (UROŠ URBANIJA); 
– programu ťSlovenščina na tujih univerzahŤ Centra za SDTJ 
(MOJCA NIDORFER ŠIŠKOVIČ); 
– okrogli mizi ťSlovenistike po svetuŤ, ki je potekala v okviru 
lanskoletnega SSJLK (SIMONA KRANJC); 
– projektu ťPrevajanje slovenskih literarnih besedil na tujih 
univerzahŤ (PAVEL OCEPEK in TATJANA JAMNIK); 
– študiju slovenščine na Univerzi v Trstu, njegovi zgodovini in 
prihodnosti, študijski problematiki in metodah poučevanja (ZOLTAN 
JAN); 
– delovanju Slovanskega seminarja in lektorata slovenščine na 
Univerzi v Tübingenu (SAŠKA ŠTUMBERGER); 
– delovanju najzahodnejšega lektorata slovenščine na Univerzi v 
Buenos Airesu (MOJCA JESENOVEC); 
– evropskem jezikovnem projektu ťZdravi jezikiŤ, pri katerem 
sodeluje tudi Slovenija (SILVA KASTELIC); 
– organiziranju ťPoletnih tečajev slovenskega jezikaŤ na Univerzi 
na Primorskem (VESNA MIKOLIČ in KARIN MARC BRATINA); 
– ter o treh raziskovalnih in aplikativnih projektih Centra za SDTJ 
(JANA ZEMLJARIČ MIKLAVČIČ in INA FERBEŽAR). 


Revijo smo postavili na ogled v sprejemni pisarni Seminarja 
slovenskega jezika, literature in kulture, in ni odveč dodati, da je 
med udeleženci seminarja zbudila veliko zanimanja. S to tematsko 
številko, ki je kljub trenutnim klimatskim razmeram obarvana v 
zagorelo rumenih poletnih odtenkih, in z željami po prijetnem 
oddihu za vsakogar se uredništvo Jezika in slovstva do jeseni 
poslavlja.


Matjaž Zaplotnik
tehnični urednik Jezika in slovstva
matjaz.z na gmx.net