[SlovLit] ?Slovenska številka? katoviške revije Opcije (Opcje)

[Miran Hladnik]

----- Original Message -----
From: "Surla" <surla na ares.fils.us.edu.pl>
To: <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: Thursday, June 17, 2004 4:41 PM
Subject: Slovenska stevilka katoviske revije Opcije (opcje)

Sosnowiec / Katowice (in Bielsko-Biała), 17. 6. 2004

Z veseljem sporočam, da se je z objavo v reviji Opcije (Opcje) končno
zaključil veliki projekt predstavitve sodobnega slovenskega kulturnega
utripa, ki se ga je pred približno dvema letoma ambiciozno lotila prof.
Bożena Tokarz, predavateljica literature in voditeljica Oddelka za literarno
teorijo in teorijo prevajanja na Šlezijski univerzi v Katovicah. Kolikor mi
je znano, gre za najobširnejši in strokovno najbolje podprt sprehod skozi
različna področja slovenske umetnostne ustvarjalnosti, kar se jih je doslej
pojavilo na poljskih tleh. Hrbtenico 150 strani obsegajočega "slovenskega
dela" revije tvorijo pregledni članki, ki so jih prispevali eminentni
sodelavci: zelo izčrpen pregled vrhuncev slovenske poezije predstavljenega
obdobja je napisala Irena Novak-Popov, zanimiv oris fenomena t. i. vizualne
poezije v slovenski literaturi ponuja Metka Lokar, skozi prozo nas (vsak v
svoji študiji) vodita Tomo Virk in Alojzija Zupan Sosič, sodobno slovensko
dramatiko pa poskuša poljskemu bralcu približati Lado Kralj. Vsi omenjeni so
pripravili tudi reprezentativne izbore (odlomkov) literarnih del, ki so
jih -- kakor seveda tudi vse objavljene razprave -- v veliki večini prevedli
delavci, absolventi in trenutni študentje Šlezijske univerze (objavljenih je
tudi nekaj prevodov Agnieszke Będkowske-Kopczyk iz Univerze v Bielsku-Biali,
Katarzyne Šalamun-Biedrzycke in Adama Wiedemana). Bogat in s fotografijami
podkrepljen pregled premikov na področju slovenske arhitekture in kiparstva
je pripravil Peter Krečič, skozi zadnjih dvanajst let slovenskega filma vodi
bralca Gorazd Trušnovec, celoto pa zapira sprehod skozi razvoj tendenc v
slovenski (resni) glasbeni ustvarjalnosti druge polovice preteklega
stoletja.

Žal manjka teoretična predstavitev slovenske likovne umetnosti (kolikor se
ne  tiče arhitekture), se je pa zato na prošnjo uredništva prijazno odzvala
ljubljanska Moderna galerija, ki je v soglasju z avtorji prispevala
fotografije okoli 20 likovnih del od devetdesetih let prejšnjega stoletja do
danes.

Upamo, da bo ta publikacija v poljskih kulturnih krogih vzbudila čim večje
zanimanje in s tem pripomogla  k večji prepoznavnosti naše domovine, ki jo
tukajšnji potrošniki za zdaj povezujejo predvsem z učinkovitimi zdravili,
kvalitetnimi izdelki bele tehnike, smučmi, na katerih skače Adam Małyś, in
planiško Velikanko. Upam tudi, da bralcev ne bodo motili drobni spodrsljaji,
do katerih je prišlo po eni strani zaradi prepozno opaženih razhajanj med
pričakovanji vodstva projekta na šlezijski slovenistiki in uredniško
politiko revije, ki je ponudila možnost objave, verjetno pa tudi zaradi
tiskarskega škrata oz. obilice materiala, zaradi česar je kakšna stvar
izpadla. Tistim, ki kot sodelavci nis(m)o bili omenjeni ali so bili omenjeni
manj kot bi si zaslužili, ob zadovoljstvu zaradi izpolnjenega kulturnega
poslanstva ne bo težko preživeti; bolj nerodno je, da ni bil objavljen
prispevek g. Zoltana Jana. Vzroka sam ne poznam (in mislim, da tudi prof.
Tokarzeva ne), sem pa prepričan, da bo kolikor je mogoče kmalu tudi ta
članek našel pot v kako tukajšnjo publikacijo.

Uresničitev projekta seveda nikakor ne bi bila mogoča brez radodarnosti
slovenskih sponzorjev. Z denarno podporo so se izkazali Veleposlaništvo
Republike Slovenije v Varšavi, Častna konzula Republike Slovenije s sedežema
v mestih Toruń in Katowice, podjetje Lek (g. Dolžan, predsednik njegove
uprave, bi si zaradi vsestranskega vlaganja v promocijo Slovenije na
Poljskem gotovo zaslužil tudi kako državno priznanje!), krakovsko gradbeno
podjetje Tarbud, katerega lastnik je veliki ljubitelj Slovenije in slovenski
(pol)rojak g. Tatarczuch, pa tudi Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. V imenu "operativcev" izrekam
vsem dobrotnikom najiskrenejšo zahvalo!

Neprijazno vreme nam je letos na Poljskem pomagalo kar dolgo ohranjati
študijsko zbranost. Končno pa je tudi porečje Visle obiskalo (sicer še vedno
nekoliko sramežljivo) poletje, kar pomeni, da se lahko počasi odpravimo na
počitnice. S slovensko številko Opcij v rokah bo nastavljanje sončnim žarkom
še prijetnejše.

Lepo pozdravljeni!

Andrej Šurla