Re: [SlovLit] Literarna zgodovina v številkah

[Ales Bjelcevic]

SporočiloMoral bi prebrati Morettija, da bi lahko pravično sodil. Sodeč po
poročilu pa gre za teoretično nereflektirano delo. Moretti dela nekaj takega
kot A. Belij v Rusiji ok. 1909. Iz tega pa so se nato razvile prave
znanstvene teorije: formalizem, strukturalizem ipd. Glavna Morettijeva
pomanjkljivost, sodeč po poročilu, je ta, da razpolaga samo z metodo, nima
pa nobene teorije, ki bi podatke razložila:
1) "Včasih ne ve, kaj bi počel z odkritji" (12. odstavek). Moretti je
naletel na neke statistične metode in jih uporabil na gradivu; zdaj pa ne
ve, kaj naj z rezultati počne. To se zgodi takrat (pogosto v seminarskih
nalogah, diplomah, včasih tudi v magisterijih in doktoratih), ko si na
začetku raziskovanja nismo postavili vprašanja, problema. Raziskujemo, ne da
bi vedeli, kaj! Kar nekaj pišemo, neko štorijo o literaturi, samo da je
zanimivo. Zgleda, da Moretti ne ve, na katero vprašanje mu odgovarjajo
njegove raziskave: odgovor ima, zdaj pa mora odkriti še vprašanje. (Tako kot
v Štoparskem vodniku po galaksiji.)
2) Drugi, bolj filozofski problem tiči v 5.odstavku: Moretti trdi, da moramo
raziskati vsa literarna dela, da bomo literaturo razumeli. To ni res. Res je
le, da čimveč del poznamo, bolj utemeljeni so naši sklepi. Vse znanosti
pridejo do svojih rezultatov skoraj izključno po indukciji; se pravi, da
analizirajo dovolj velik vzorec, ki zadošča, da bodo inudktivni sklepi
dovolj dobri. Vsaka stroka pa sproti določi, kolikšen naj bo zadosten
vzorec. Velikost vzorca je popolnoma odvisna od narave problema (npr. za
analizo jambskega, trohejskega ipd. ritma je treba 200-500 verzov; da bi
ugotovil, koliko nog ima žival "zajec", zadošča manj kot 50 primerkov).
Nevarnost, v katero plove Moeretti, je ta, da je prepričan, da bodo
rezultati bistveno drugačni, če bo zajel vso populacijo. Ampak to je velika
zguba časa: jaz za analizo 300 jambov porabim recimo en dan, če pa bi hotel
analizirati vse slovenske jambe, bi rabil mesece, rezultat pa bi bil - ENAK!

Da bi bila uporaba statističnih metod sama po sebi nekaj bolj znanstvenega,
tudi ni res. Če je raziskovalno vprašanje/problem tak, da zahteva analizo
velike količine materiala, potem je statistika potrebna. Če gre za neko
vsebinsko interpretaciojo, pa morda ne. Seveda pa je narobe na pamet dajati
izjave, ki so po pomenu statistične (npr.  bral sem, da je "jambski
enajsterec najpogostejši slovenski literarni verz", vendar statistika kaže
drugače).

Resnica o tem, kaj lit. zgodovina bolj rabi, je seveda na sredini; rabi eno
in drugo: 300 strani dolgo analizo enega romana (ki je jaz sicer ne bi bral,
ker me interpretacija ne zanima) in statistike o ritmu, proizvodnji romanov
itd. (to raje berem).

Aleš Bjelčevič
----- Original Message -----
From: Miran Hladnik
To: slovlit na ijs.si
Sent: Wednesday, January 14, 2004 7:55 AM
Subject: [SlovLit] Literarna zgodovina v številkah


Tudi po svetu so taki, ki jih ne zanima kanon, ampak preostalih 99 %
nekanonizirane literarne produkcije. O razpravi Franca Morettija Graphs,
Maps, Trees: Abstract Models for Literary History, ki je izšla v zadnji
lanski številki angleške revije New Left Review, lahko preberete več v
članku Studying Literature by the Numbers v New York Timesu. Za spletno
verzijo članka se je treba prijaviti na
www.nytimes.com/2004/01/books/10LIT.html -- zastonj. lp miran



_______________________________________________
SlovLit mailing list
http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit
Prispevke poąiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na
naslov slovlit na ijs.si. Cumevce prikličite na zaslon z izbiro Format -->
Encoding --> Central European (ISO).