Fw: [SlovLit] Manj na teden, vendar celo življenje

[Miran Hladnik]

Z opravičili, ker smo priloge morali izpustiti, posredujem naslednjo
ekspertizo kolege Mihevca. Lp miran hladnik

=======

----- Original Message -----
From: "Miro Mihevc" <miro.mihevc na Uni-Lj.si>
To: "Miran Hladnik" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: Friday, October 24, 2003 11:53 AM
Subject: RE: [SlovLit] Manj na teden, vendar celo življenje


> Spostovani Slovlitovci!
>
> Tule je moje mnenje in nekaj gradiv na evropsko temo, glede:
> (1) "bolonjskih stopenj" za posamezne (pedagoske) poklice
> (2) o obbsegu dela univ.uciteljev
> in (3) o usodi magisterija znanosti:
>
> (1) Izbira trajanja stud.programov na prvi in drugi "bolonjski" stopnji je
> stvar dogovra v stroki.
> Najvec se slisi o 3+2 (npr.od ekonomistov, tehnikov),
>  a zlasti za pedagoske, humaniticne in druzboslovne poklice je se vse
> odprto.
> Mozno je tudi 3,5 + 1,5 ali 4+1 ali neprekinjeno 5 let, z izjemamo v
> medicini ipd. (PrilogI "Bolonjske STOPNJE" in "BOLOGNAOL...".)
> Najprej bo treba dolociti usposobljenost diplomantov ("competences") po
prvi
> in po drugi stopnji, tako za delo, kot na nadaljni studij.
> Ce bi sledili razvoju pedagogikih poklicev, in ne naredili koraka nazaj,
bo
> najbrz treba imeti
> 5 letni studij za vse, ki bodo delali v solah. Najbrz bodo to pridobili v
> dveh stopnjah.
> Ce bi se odlocili za "zaporedni model" bi bila prva stopnja lahko bila
bolj
> "strokovna" v osnovni disciplini,
> druga pa bolj "pedagoska" (vcasih so rekli "pedagoski semester/letnik".
> Študent bi med študijem opravil tudi pedagosko prakso, bodisi v okviru
prve,
> ali druge stopnje. Posebno vprasanje je dvopredmetnost.
>
> (2) Ne bo slo drugace, potrebno bo krciti sedanje studijske programe. Ti
so
> se doslej sirili tudi zaradi
> nacina financiranja in predpisov o pedagoski obveznosti
> univ.uciteljev/asitentov. Pa se vec izbirnosti naj bi bilo.
> Tudi ce izberemo model "4+1", ki najmanj spreminja obstojeco strukturo
> dodipl.studija,
> bo treba npr. na FF skrciti "predavanja" na prvi stopnji ("bachelor") za
en
> semester. V zadnjem semestru bi imeli diplomsko delo, morda tudi prakso.
> Zlasti dipl.naloga je doslej najveckrat kar izven sestevka ECTS tock, in
> izven 4 letnika, torej v "abslov.stazu" in krsimo veljavni zakon, ki pise
o
> 4 letnikih studija, da o "evropskih" navodilih za ECTS in "bolonjske
> stopnje" niti ne govorin...
> Obveznost se najbrz ne bo zmanjsala, saj univ.ucitelji ne delajo le na
prvi
> stopnji, ampak tudi na drugi(podiplomski), pa z izrednimi... Ce bi
predpise
> spremenili tako, da bi se v obremenitev stele vse oblike dela s stud.
> (redni, izredni, podiplomski, ne le na maticni fakulteti, ampak tudi
drugje,
> pa se stevilo kolokvijev, ustnih in pisnih, ter ustnih in pisnih izpitov
> povrhu), potem za vecino to ne bil bil problem, razen morda ponekod
> financni... Marsikomu pa bi koristila razbremenitev. Pa  na fakulteti bi
> lazje prisli do novih delovnih mest, ce bo denar seveda.
> Univ.ucitelji lahko pricakujejo torej tudi vec mentorskega dela z
> magistrandi in  doktorandi, pa tudi bolj organiziranih predavanj na
> doktorskem studiju. Morda tudi na oblikah "postdoktorskega" studija, ki je
> pri nas se redkost in v raznih oblikah "vsezivljenskega ucenja" (LLL).  V
> splosnem bo klasicnih ur "manj na teden", vendar pedagoskega dela skozi
celo
> leto - "celo zivljenje" - ne bo manj...
>
> (3) Glede podiplomskega studija, ki naj bi bil bolj mnozicen kot doslej
pri
> nas,  se v "evropskem vsklajevanju visokosolskih jeder" zadnji cas
omenjata
> dva tipa programov druge stopnje ("master") (priloga: BOLOGNAZ):
> Prvi ("magister stroke") je podoben nasi dosedanji specializaciji (npr. 1
> ali 1,5 ali 2 leti)
>  in naj bi pomenil npr. usposobitev za delo v osnovni/srednji soli.
> Drugi, redkejsi ("magister znanosti...")  bi bil namenjen delu v
> znanstvenih/univ. institucijah
> "Tretjo stopnja" ("doktorat znanosti") bo najbrz ostala tak kot doslej.
> Fakultete/univerze bodo dolocile pogoje za vpis na doktorski studij,
> t.j.ustrezen program druge stopnje, in morda se dodatne pogoje (npr.objava
> clanka v ugledni reviji, "sprejemni izpit".)
> Trenutno v Evropi med univerzami nastajajo skupni doktorski programi, v
> projektu TUNNING (oz.v mrezah Sokratesa) pa programi studija zgodovine,
> fizike, veterine in se drugih. Glede slovenistike pa najbrz vsi cakajo na
> Ljubljano...
>
> Ob teh predvidenih spremembah (uresnicene naj bi bile do 2010) so
> tisti/tiste, ki so sedaj v "fazi pisanja magisterija",
> se lahko par let brez skrbi, dobili bodo pac naslov, ki jim je bil
> obljubljen ob vpisu, potem seveda, ko bo njihovo pisanje ugodno
ocenjeno...
> A ne bodo razvrsceni med "doktorje znanosti".
> Pac pa se bo cez nekaj let, desetletje, na trgu delovne sile (slovenskem,
> evropskem) nabralo kar precej raznovrstnih "magistrov" (iz SLO in od
> drugod), tako da tudi "magisterij znanosti" ne bo imel vec take veljave
kot
> sedaj.
> (Do) takrat pa bo treba (na)pisati doktorsko disertacijo...
>
>
> Za dobre studente in univ.ucitelje se ne  bojim, tudi nase fakultete so
> prezivele ze marsikatero reformo.
> v prilogi "BOLOGNAOl..." so naslovi domacih strani, kjer lahko spremljate
> evropsko razpravo o teh stvareh,
> v povezavi s sestanki ministrov in univerzitetnikov v Bologni, Salamanci,
> Pragi, Grazu in nedavno v Berlinu.
> Vecino gradiv in naslovov dobite na www.uni-lj.si/kakovost , nekaj tudi v
> slovenscini.
>
> Pozdrav!   dr. Bogomir Mihevc