[SlovLit] Fw: kratko poročilo o mednarodnem znanstvenem simpoziju o življenju in delu dr. Toneta Pretnarja

[Miran Hladnik]

kratko poročilo o mednarodnem znanstvenem simpoziju o življenju in delu dr.
Toneta Pretnarja----- Original Message -----
From: Osolnik Vladimir
To: Hladnik Miran
Sent: Friday, November 29, 2002 5:41 PM
Subject: kratko poročilo o mednarodnem znanstvenem simpoziju o življenju in
delu dr. Toneta Pretnarja


Dne 23. novembra 2002 je v predavalnici 2 na Filozofski fakulteti potekal
mednarodni znanstveni simpozij o življenju in delu literarnega zgodovinarja,
polonista, prevajalca in pesnika dr. Toneta Pretnarja . Pripravili so ga
Oddelek za slovenistiko, Oddelek za slavistiko, Znanstveni inštitut FF in
društvo Poljsko-slovenskega prijateljstva. Vodila ga je zaslužna profesorica
dr. Breda Pogorelec, ki je bila somentorica Pretnarjeve doktorske
disertacije; v predsedstvu simpozija, ki je potekal od 10 do 17. ure,  so se
zvrstili njegovi dolgoletni kolegi in prijatelji, prof. dr. Ada Vidovič
Muha, dr. Miran Hladnik, dr. Irena Novak Popov, dr. Niko Jež, dr. Iwona
Nowakowska-Kepna, dr. Emil Tokarz, dr. Vlado Nartnik, dr. Tomaž Sajovic in
dr. Vadimir Osolnik.

Program simpozija je vklučeval pozdravne besede dr. B. Pogorelec,
predsedujoče, dr. a. Vidovič Muha, predstojnice Oddelka za slovenistiko, dr.
Vladimirja Osolnika, predstojnika Oddelka za slavistiko, dr. T. Virka,
prodekana FF, dr. I. Nowakowske Kepne, dekanje univerze v Bielsko-Biali, dr.
J. Klima, predsednika Poljsko slovenskega društva, ki so obudili spomin na
znanstvenika, pedagoga in pesnika dr. Toneta Pretnarja, in nato strnjene
nastope dr. Irene Novak Popov, ki je predstavila Pretnarjeve objavljene
pesmi; dr. Nika Ježa, ki je predstavil obsežen Pretnarjev prevajalski opus,
dr. Emila Tokarza, ki je orisal pomebno vlogo Toneta Pretnarja v razvoju
poljske slovenistike; dr. Vlada Nartnika, ki je predstavil nenadomestljiv
Tonetov delež pri protistavljenju slovenščine s poljščino; dr. Božene
Ostromecke Fraczak, ki je predstavila sistematično nastajanje polonike dr.
Pretnarja; dr. Brede Podgorelec, ki je povezala Pretnarjevo delo s slovensko
poezijo; dr. Rozke Štefan, ki je predstavila Tonetove poglobljene in odmevne
verzološke raziskave; dr. Tomaža Sajovica, ki je spregovoril o žlahtnem
pomenu besede pri Ivanu Cankarju in Tonetu Pretnarju; dr. Marije Stanonik,
ki je predstavila Pretnarjeve pesmi o Tržiču iz monografije V sotočju
Bistrice in Mošenika; dr. Mirana Hladnika, ki je predstavil Pretnarjevo in
svoje delo pri preučevanju poezije Alojza Gradnika za natise v zbirki Dela
slovenskih pesnikov in pisateljev; dr. Namite Subiotto, ki je predstavila
prispevek dr. Pretnarja k makedonistiki; dr. Iwone Nowakowske Kepna, ki je
pregovorila o polonistično slovenističnih stikih in pomembnem deležu Toneta
Pretnarja; dr. Aleksandra Bjelčeviča, ki je spregovoril o verzoloških
značilnostih Ta stare velikonočne pesmi in Pretnarjevih verzoloških
izhodiščih; dr. Dragija Stefanije, ki je obnovil nekatere pozabljene stare
zapiske, oz. besede, značilne za slovanske jezike; dr. Agnieszke Bedkovske
in dr. Mareka Baniowskega, ki sta opisala Kognitivni pristop v lingvistiki
in slovenski delež v evropski federaciji kultur.

Simpozija, ki je potekal ob obletnici smrti docenta dr. Toneta Pretnarja, se
je, ob številnih spoštovalcih in prijateljih dr. Pretnarja,  udeležila tudi
njegova sestra prof. Zvonka Pretnar, spremljala pa ga je pregledna in lična
razstava njegovih objavljenih znanstvenih del, ki jo je pripravila Anka
Sollner Perdih, vodja naše slovenistično-slavistične knjižnice. Vsebine
referatov in prispevkov kolegov iz drugih unverzitetnih središč, ki se
simpozija osebno niso mogli udeležiti /npr. kolegi iz Zagreba, dr.
Aleksander Flaker, dr. Zvonko Kovač, dr. Dunja Fališevac/ bodo natisnjene v
Zborniku simpozija, ki ga pripravljajo kolegi z Oddelka za slovenistiko in z
Oddelka za slavistiko FF univerze v Ljubljani; izid načrtujemo v naslednjem
letu. Vsem udeležencem simpozija, zlasti referentom, se njegovi kolegi z
nekdanjega Pretnarjevega oddelka za slovanske jezike in književnosti iskreno
zahvaljujemo.

V. Osolnik