Fw: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo?

[Miran Hladnik]

----- Original Message -----
From: "Aleš Bjelčevič" <aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si>
To: "Miran Hladnik" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: Monday, July 22, 2002 5:12 PM
Subject: Re: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo?


> O nacionalnosti:
> V zadnji številki revije Analiza (http://www.daf-drustvo.si/analiza.htm,
> vendar tega članka še ni na spletu) je Miščevićev članek "Namišljene
> skupnosti
> in njihov moralni položaj: primer nacije" (pred cca. 2 letoma je pri St.
> Humanitatis izšla knjiga B. Andersonova Namišljene skupnosti): ukvarja se
z
> vprašanjem, ali
> mora pripadnost iluzorni skupnosti njene člane moralno zavezovati.
> Iluzornost takih skupnosti izhaja iz dejstva, da je težko našteti
objektivne
> kvalitete, lastnosti, ki jih taka skupnost oz. njeni člani imajo. Dve do
> najbolj pogostih
> lastnosti, ki jih nacionalisti poudarjajo, sta skupni rod in čista
kultura,
> ki pa sta po mojem obe zelo nezanesljivi, kar kažejo tudi Miranovi
> "nezanesljivi podatki", t.j. nima jih večina pripadnikov danega naroda.
> (Zato
> ni tako enostavno utemeljiti, zakaj ima država do manjšin več dolžnosti
kot
> do priseljencev, npr. Avstrija do koroških Slovencev ali Slovenija do
> Madžarov in Italijanov vs. Slovenija do svojih Albancev, Bosancev itd. -
to
> nam je najprej samoumevno, šele potem razmišljamo o razlogih.) Ob
> nezanesljivosti objektivnih kriterijev pripadnosti se nekateri ogrevajo za
> subjektivne: "nacionalna identiteta /.../ ni zadeva objektivnih
značilnosti
> /.../ temveč zadeva njihovih skupnih prepričanj", ki so mdr.: prepričanje,
> da naravno pripadamo taki skupnosti, da skupnost ni prehodna, da ni
> instrumentalna, da imajo člani posebne lastnosti in da so zvesti skupnosti
> itd.
>
> Tu je povzetek Miščevičevega članka:
> Če je pripadnost iluzorna, potem ne more nikogar zavezovati. Pripadnost
> "namišljeni" skupnosti je odvisna od prepričanj o zmotni, "prikrito
> izmišljeni" sliki svoje družbe. Do mere, v kateri je tudi nacija taka
> prikrito izmišljena skupnost, so domnevne dolžnosti do nje iluzorne in
> nične. Dokazujemo, da zmotna prepričanja o moralni dolžnosti vodijo k
> moralno vprašljivi praksi in nam vsiljujejo napačen red prioritet nasploh
in
> napačno izbiro dosega naše dolžnosti. Dalje, dejstvo, da smo rojeni in
> socializirani v (od drugih) izmišljeno identiteto z malo možnosti izhoda,
ne
> pelje niti k dostojanstvu niti k avtonomiji. Glede na neprijetni značaj
> utemeljujočih nacionalnih mitov kulturna in politična pomembnost prikrite
> konstrukcije lahko in pogosto tudi res naposled vodi k nevarnim izbruhom.
> Namišljeni značaj nacionalne skupnosti ima torej resne moralne posledice,
ki
> delujejo proti pronacionalističnim stališčem. Ta sklep je v očitnem
> nasprotju z domnevami v sedanji "liberalno nacionalni" literaturi
> (Tamirjeva, Miller, McCormick), ki ne le ugotavlja, da je "namišljena"
> pripadnost neškodljiva, temveč tudi moralno privlačna, in za katero, kot
> pravi Tamirjeva, "življenje v skupnosti, kjer njeni člani delijo
> 'namišljeni' čut za skupnost, vzbudi vzajemno odgovornost".
>
> Aleš Bjelčevič
>
> -----Izvorno sporočilo-----
> Od: Miran Hladnik <miran.hladnik na guest.arnes.si>
> Za: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>
> Datum: 21. julij 2002 15:20
> Zadeva: [SlovLit] Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo?
>
>
> >Jezikoslovje vs. biogenetika
> >Priloľnost za zasluľek
> >
> >=======
> >
> >Jezikoslovje : biogenetika
> >
> >Biogenetsko so od jezikovnih Slovanov najbolj slovanski Poljaki s 56 %
> >balto-slovanskega genetskega tipa Eu19. Slovenci smo genetsko Slovani
> >37-odstotno, najmanj pa Bolgari z 12 %. Od vseh Slovanov imamo Slovenci
> >največ (21 %) zahodno-prakeltskega genetskega ozadja, k naąi genetski
> >zmeąanosti pa prispevajo ąe altajsko-anatolski s 27 % (ta sicer daje v
> večji
> >meri genetsko prepoznavnost Srbom in Bolgarom), afro-hamitski s 7 %,
> >dinarsko-vedoarijski s 6 % in avarsko-mongoloidni z 2 %. Rusi izstopajo s
> 14
> >% finsko-uralskega gena, ki ga imajo drugi Slovani le v sledeh. (Vse
skupaj
> >prevzeto iz ne najbolj zanesljivega vira.) Kaj lahko s temi podatki počne
> >jezikoslovje? Si lahko obeta vsaj to, da bo manj kot do zdaj sluľilo
raznim
> >nacionalnim mitologijam oziroma da bo manj zlorabljeno v te namene, ker
se
> >bodo prave bitke za utrjevanje nacionalnega ponosa preselile na področje
> >biogenetike?