[SlovLit] Fw: Simpozij o pisateljici Berti Bojetu v Mariboru (clanek iz Slovenskega vestnika v Celovcu)

[Miran Hladnik]

----- Original Message -----
From: "Katja Sturm-Schnabl" <Katja.Sturm-Schnabl na univie.ac.at>
To: "Miran Hladnik" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: Friday, June 07, 2002 2:40 PM
Subject: Simpozij o pisateljici Berti Bojetu v Mariboru (clanek iz
Slovenskega vestnika v Celovcu)


 Dragi Miran,

 prosim razpošlji ta mail na SLOVLIT po e-mailu.
 Hvala.
 Lep pozdrav
 Katja

 --------------------
 Spoštovani,
 dragi Slov-Lit-ovci,

 v prilogi vam pošiljam članek o Simpoziju o pisateljici Berti Bojetu v
 Mariboru iz Slovenskega vestnika, Celovec, 6.6.2002, str. 5.

 Simpozij o pisateljici Berti Bojetu
 PRIZNANJE ZA DUNAJSKO SLOVENISTIKO IN ZALOŽBO WIESER

 Pred kratkim je bil organiziran v prastari Mariborski sinagogi simpozij o
 zanimivi slovensko-judovski pisateljici Berti Bojetu (1946-1997). Koroškim
 Slovencem že dlje poznana po njenih dveh romanih "Filio ni doma" in Ptičja
 hiša", ki sta izšla pri založbi Wieser v Celovcu.

 Bojetu je v slovenskem slovstvu zelo zanimiv lik, saj je nekako zasnovala
 specifično zvrst t.i. ženskega romana, v katerem z izredno močnim jezikom
 obdeluje travme in zatiranja, ki jih je posredno ali neposredno doživljala
 na raznih ravneh: Po očetu je bila Judinja, česar se je sčasoma vedno bolj
 zavedala, po materi pa je bila Slovenka iz Maribora. Za časa nacizma in
 fašizma sta oba naroda bila obsojena na smrt. Dodatno pa se je še borila
 proti zaničevanju in izsiljevanju žensk v moškem svetu, ki ženskam ni
 priznal ne popolne politične integracije, ne spolne samobitnosti. In prav
to
 izvirnost tem v slovenski literaturi je založnik Lojze Wieser kot prvi
 spoznal, medtem ko takrat v Sloveniji še ni bilo razumevanja za to novo
 literaturo.

Simpozij so organizirali prof.dr. Katja Sturm-Schnabl s dunajske Univerze,
 dr. Miro Polzer za Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo,
 Izpostava Ljubljana in Matija Ravitz za Judovsko skupnost Slovenije ter
 Marjan Toš s Mariborskega pokrajinskega muzeja, kulturni center Sinagoga.
 Združilo se je število strokovnjakov iz Slovenije, s Koroške in z Dunaja:
 Matija Ravitz, Alenka Puhar, znana sociologinja iz Slovenije, Boris A.
 Novak, pisatelj in prijatelj avtorice ter z dunajske slovenistike poleg
 prof. Sturm-Schnabl še Barabra Weiss, Irena Kodrič, Vida Obid.
 Pester program je prvič, nekako kot impulz za slovensko znanost, predstavil
 življenje in delo Berte Bojetu na široki ravni: od zgodovine judovstva v
 Sloveniji (Matija Ravitz), do položaja žensk v socializmu (Alenka Puhar),
pa
 od poezije B. Bojetu (Boris A. Novak) do primerjalne študije s japonsko
 pisateljico Murasaki Shikibu iz 11. stoletja ter odsev zatiranja žensk v
 literaturi (Sturm-Schnabl), pa tudi povezanost B. Bojetu s Koroško in
 paralele h manjšinski situaciji (Vida Obid) ter tekstovne analize obeh
 romanov (Barbara Weiss) in odsev avtobiografičnosti v njih (Irena Kodrič).
V
 zborniku bodo izšle tudi še neobjavljane pesmi Berte Bojetu.

 Mnogoletna prizadevanja dunajske slovenistike so obrodila bogato žetev
 mladih in perspektivnih znanstvenic in znanstvenikov. Tako je npr. Irena
 Kodrič napisala pri prof. Sturm-Schnabl prvo monografsko magistrsko delo o
 Berti Bojetu. Barbara Weiss pa se je v raznih seminarjih začela zanimati za
 žensko literaturo pri Slovencih (po rodu je sama Dunajčanka) in je napisala
 magistrsko delo o Marici Strnad, eni prvih slovenskih avtoric.
 Široka in množična publika je v restavrirani mariborski Sinagogi pozorno
 sledila zanimivemu nizu  predavanj in izkazalo se je, da izredno uspešna
 dunajska slovenistika pod vodstvom univ. prof. dr. Katje Sturm-Schnabl
lahko
 svobodno stopi v enakopraven dialog s slovenskimi strokovnimi ustanovami -
 še več, lahko daje važne in zanimive impulze za nadaljnja raziskovanja ter
 vzpostavlja nove stike. Je pravi ambasador slovenske ustvarjalnosti v
 znanstvenem svetu izven Slovenije.

 Bojan-Ilija Šnabl

>