[SlovLit] Kaj pa bodoči učitelji teh izobražencev?

[Miran Hladnik]

Return-Path: <Mojca.Tomisic na guest.arnes.si>
To: "SlovLit" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 10 Apr 2002 14:14:15 +0200

Kaj pa bodoči učitelji teh izobražencev? (Dober dan vsem skupaj.)

Pravijo, da fakulteta ni obvezna, da predavanja niso obvezna, da se je
treba samostojno potruditi do splošne in podrobne vednosti (splošno  znanje
pa da smo tako prinesli že iz gimnazije), da je poleg absurno  obsežnih
spiskov primarne in sekundarne literature seveda potrebno  prebirati še
dnevno časopisje, spremljati poročila in malce  podrobneje spremljati
literarne in jezikovne članke pomembnejših  slovenskih revij. Kvaliteta
znanja pri toliki kvantiteti nujno odpade.  Kdo pa si zapomni za več kot dva
tedna, lepo vas prosim,  samostalniško sklanjatev ženskega a-jevskega debla
z vsemi izjemami  in razvojem v narečjih, letnice izhajanja slovenskih
književnih del  vse do Trubarja, da ne omenjam še pravil in izjem (ki jih je
verjetno  precej več kot pravil) Slovenskega pravopisa v zadnji izdaji, ki
je,  kakor je pri nas še vselej bil, zelo demokratičen. Pa ne nameravam  se
spuščati v razpravo o tem, da bi moral pravopis, če že  izhajamo iz
njegovega namena in imena, pravila jasno določati, ker  taka razprava tu
očitno nima nobenega smisla, saj verjetno nisem  odkrila tople vode, a smo
Slovenci pač takšni, da ne moremo reči z  gotovostjo, tako naj bo in nič
drugače. (Dober primer za določanje  S-strukture, kaj?)

Da se vrnem na rdečo nit svojega pisanja, znanje učencev v osnovnih  in
srednjih šolah je (v glavnem) obupno neuporabno. Morda za maturo  že znajo
določiti S-strukturo moje 9-stavčne povedi, a to prav  kmalu pozabijo, če
jih že pot ne zavede na slavistiko. Tam pa so  seveda bridko razočarani, saj
kmalu ugotovijo, da ne bodo dobili tega,  kar so od študija pričakovali,
proti koncu študija, ko se vržejo  z vso navdušenostjo mladega učitelja v
kak razred, pa jim prepozno  in z vso silovitostjo butne v obraz spoznanje,
da si s svojim znanjem  tam nimajo kaj početi. Ampak - a nismo tega
ugotovili vsi? A ni tako,  da se vzorec neugnano ponavlja? A ni še nikomur
padlo na pamet, da bi  morali spreminjati šolstvo na vrhu, torej pri bodočih
učiteljih,  potem pri sedanjih učiteljih in šele nato spremembe uvesti v
šole?! Ne pa da z vsem (sicer že na pol pozabljenim) znanjem  literarne
teorije in zgodovine ugotoviš, da se ti ne sanja o tem, kako  interpretirati
nek odlomek ali kar cel roman, kakor je letos zastavljen  pisni del
književnosti na maturi, ker ...? So (ste) to pozabili  vključiti v študijski
program? Je ob obilici zgodovine jezika  zmanjkalo prostora za uporabne
reči? Hvala usodi, da mi je naklonila v  srednji šoli odlično učiteljico, ki
me je tega naučila (in me s  tem navdušila za študij slovenščine, toliko o
usodi in moji  hvaležnosti do nje), še preden sem prestopila prag fakultete.


Ne me narobe razumeti, čeprav vem, da bo interpretacij tega besedila,
kolikor bo interpretov. Nikakor ne mislim le slabih reči o programu
slavistike. Vendar gre za pedagoški program in zadeva bi seveda morala  biti
usklajena s programom srednjih in osnovnih šol. Pa ni. Še  zdaleč ne. V
glavnem je tako, da ti fakulteta pusti neko osnovno  znanje in predvsem
razumevanje snovi, poleg tega pa še polno omaro  zapiskov, kopij, izpiskov
in knjig, kjer znaš podatke vsaj poiskati.  No, vsaj nekaj, bomo rekli
Slovenci.

Če ste že načeli razpravo o tem, kdo je kriv za nikakršno znanje
srednješolcev (in osnovnošolcev), sem pomislila, da bi bilo lepo  slišati še
stran tistih, ki bomo dejansko to zakrivljali še  naprej. A nas je kdo
naučil drugače?

Lep pozdrav slovlitovcem,
Mojca Tomišič