[SlovLit] Objavljajo vse te nenormalno dolge članke

[Miran Hladnik]

1. Danes en sam spletni naslov
2. Kaj nam je ves čas na jeziku
3. Slovenci in Angleži
4. Šolniki alergični na sodobnost

===========

1. Danes en sam spletni naslov:

http://www.pala.lancs.ac.uk/ -- Poetics and Linguistics Association.

2. Kaj nam je ves čas na jeziku

Jakopinov korpus slovenskih besedil
(http://bos.zrc-sazu.si/nova_beseda.html) kaže, da so v publicistiki
najpogostejše polnopomenske besede (izpisujem površno z združevanjem
različnih pregibnih oblik): leto, ljubljana, tolar(jev), veliko, zelo,
vedno, predvsem, seveda, prvi, danes, predsednik, delo, stran, dobro, ljudi,
odstotkov itd. V leposlovnih besedilih so to: rekel (reči), oči, dobro,
imel, dan, glava, roka, gospod, oče, videl, prišel, človek.

3. Slovenci in Angleži

"[T]akoj ko jih nagovorim v angleščini, [so] tako obremenjeni, da bodo
naredili kakšno napako, da kar otrpnejo".

"Izobraževanje pri nas pomeni, naučiti se 'kako', tukaj in recimo v Nemčiji
... pa 'kdo, kje, kdaj'."

"Prepričan sem, da bi me študentje v Angliji klicali David, tukaj pa me
nagovarjajo z gospod profesor."

"[V] Britaniji ima beseda intelektualec celo nekoliko pejorativen prizvok,
intelektualci se zdijo ljudem sumljivi. V Sloveniji pa lahko v časopisih
objavljajo vse te nenormalno dolge članke".
(David Limon v Književnih listih 18. feb. 2002, 6.)

4. Šolniki alergični na sodobnost

Ste brali intervju s Prešernovim nagrajencem Vinkom Globokarjem, ki svojo
glasbeno dejavnost razume kot kritiko družbe in ne kot zabavo? Ena njegovih
izjav se nanaša tudi na šolnike, katerih večina da je alergična na
sodobnost. Bi se strinjali? Jaz se.

Globokar je nedvomno član t. i. visoke kulture, ki je je po statističnih
raziskavah na Slovenskem zanemarljivo malo (Karina Cunder, intervju z Bredo
Luthar pod naslovom Eni po vampe, drugi po škampe, sobotna priloga Dela 16.
2. 2002, 5) --konzumentov visoke kulture v reprezentativnem vzorcu preprosto
niso odkrili. Anketiranci se v zadregi spomnijo le obveznih šolskih
klasikov, posegajo pa po proizvodih lokalne ali globalne popularne kulture.
Je torej šola geto (rezervat, nekropola?) visoke kulture?

Bomo kaj komentirali? lp miran