[SlovLit] Fw: [SlovLit] Četvero reči

[Miran Hladnik]

> ----- Original Message -----

> From: Miran Hladnik <miran.hladnik na guest.arnes.si>
> To: slovlit <slovlit na ijs.si>
> Sent: Wednesday, November 21, 2001 6:53 AM
> Subject: [SlovLit] Četvero reči
> > magisterij. Nezadovoljstvo z obstoječim slovenskim študijskim sistemom
pa
> je
> > neženirano izrazila študentska predstavnica, ki od univerze zahteva, naj
> že
> > vendar začne usposabljati diplomante za opravljanje poklica. Saj smo o
tem
> > že pisali, pa vendar še enkrat: za vse tiste oddelke na filozofski
> > fakulteti, ki večinom proizvajajo srednješolske učitelje, bi to
pomenilo,
> da
> > sprejmejo programe pedagoške fakultete. Postavlja se tudi vprašanje, ali
> je
> > takó izrazito poklicno usmerjen študij sploh združljiv s klasičnimi
> > univerzitetnimi cilji in programi. Veliko bliže so mu namreč programi
> > visokih strokovnih šol. Če bodo študentske želje po hitrem poklicnem
> > usposabljanju prevladale, grozi filozofski fakulteti recesija.
> >

- Original Message -----
From: Boza Krakar <boza.krakar na guest.arnes.si>
To: Miran Hladnik <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: Wednesday, November 21, 2001 10:45 AM
Subject: Re: [SlovLit] Četvero reči


> Študentkino zahtevo, naj univerza usposablja za opravljanje poklica,
razumem
> malo drugače - ne kot zahtevo, naj prevzamemo programe pedagoške
fakultete -
> tudi tam  ne opravljajo tako "konkurenčno" te funkcije, kar včasih celo
> beremo v kakšni kritični literaturi - ampak to zahtevo razumem kot morda
> slabo artikulirano željo, naj ponuja univerza po vsebini in kakovsoti bolj
> življenjsko oz. sodobno znanje, ki je podpora vsakršnemu profesionalnemu
> mišljenju - pa naj bo raziskovalno, prevajalsko ali učiteljsko. Kot željo
po
> krepitvi t.i. višjih kategorij znanja, ki so bolj rezultat
> transformacijskega kakor pa transmisijskega učenja, kažejo pa se kot
uporaba
> v novi situaciji in kot refleksija o koristnosti in okoliščinah rabe
> določenega znanja. Podobno o tem razmišlajo tudi študenti na našem
oddelku -
> gl. samoevalvacijsko poročilo, str. 5 npr.
>
> Za slaviste (učitelje, kritike, raziskovalce....) to npr. pomeni ne le
> metaznanje o literaturi, zgodovini in metodah raziskovanja, ampak tudi
> znanje branja literature, sistematičen trening medbesedilne izkušenosti in
> rabe instrumentarija (ob uporabi različnih metod), torej tudi "praktično"
> literarno znanje (tega se, kot pravijo teorije in naše izkušnje, študent
ne
> more naučiti sam).Pomeni tudi ne le poslušati in reproducirati
terminološko
> zahtevne teorije o jezikovni rabi, ampak jezik dejansko tudi kakovostno
> uporabljati - pisno, govorno, lektorsko, redaktorsko, različne zvrsti v
> različnih okoliščinah.Koliko je oblik študija, ki dajejo tako znanje? In
> kako so izkoriščene? Kako bo študent to uporabil pri lastnem delu? (O tem
> tudi samoevalvacijsko poročilo, str.9) - Če pogledamo rezultate raziskave
M.
> Pezdirc Bartol, ki pravi, da v 4. letniku študentje ne berejo bolje kot v
> prvem (ne opazijo več literarnosti), se ta moja domneva potrdi.- Podpisana
> sem bila nekoč na nekem usposabljanju za literarno branje v Nottinghamu,
> kjer nam je priznani profesor literature nastavljal vse mogoče bralne
zanke,
> in udeležencem - univezitetnim učiteljem z vsega sveta -  ni bilo nič pod
> čast reševati jih, vse prej kot briljantno!
>
> T.i. ožje poklicno znanje (didaktično - cenjeno pri nas bolj za
slovenščino
> kot tuji jezik kakor za slovenščino kot materinščino!- gl. izobraževalne
> prireditve Oddelka, projekte, ki jih podpira ministrstvo), ki ga
najhitreje
> razumemo kot usposabljanje za poklic, je seveda tudi potrebno. Vendar je
le
> ena od treh razsežnosti za opravljanje učiteljskega poklica - sem štejem
> temeljno strokovno, splošno pedagoško in specialno didaktično znanje. Vse
> tri razsežnosti so komplementarne, pri čemer je jasno, da se brez
> kakovostnega temeljnega znanja  profesionalci ne delajo. In tudi
didaktično
> znanje ni le treniranje gibalnih ali govornih "poklicnih"  veščin.  Je
> znanje o tem, kaj naj dela učitelj, da bo učil učence misliti o določenem
> predmetu.
>
> O vsem tem se pri nas že razmišlja in govori, npr. v Društvu za
visokošolsko
> didaktiko, ki ima redna srečanja in predavanja in kjer je priložnost za
> pogovor o teh vprašanjih med različnimi visokošolskimi učitelji. A kaj ko
> slavisti v nasprotju z medicinci, pravniki, gozdarji, germanisti... tja ne
> zaidemo.
>
[Boža Krakar Vogel]