[SlovLit] Do PS 2001 in naprej

[Miran Hladnik]

Medtem ko Igor Kramberger čaka odgovorov na pripombe, ki jih je poslal na
naslov novega slovenskega pravopisa pravopis-isj na zrc-sazu.si (le kdo je
pooblaščen za ta nehvaležni posel?), pregleduje debelo knjigo naprej in si
beleži:

"In imam seveda tudi ze novo vprasanje -- za zdaj ga posredujem zgolj
tebi, ki ga lahko razsiris po slovenisticnih jezikoslovnih in
slovaropisnih krogih.

Ali vsebuje SP2001 izboljsave / predelave razlag iz SSKJ? Kaj naj
naredi uporabnik, ki v obeh prirocnikih najde razlicno razlago -- kje
naj poisce nedvoumno pojasnilo o pomenu?

Na strani 224 najdemo v tocki 1224 na koncu prvega odstavka: "Zapisi
v pokoncnem oklepaju so splosne narave in ne nadomescajo pomenskih
opisov v specialnih slovarjih in leksikonih." Vendar SSKJ ni
specialni slovar -- in zato bi verjetno morali pojasniti razmerje med
razlagami v SSKJ in SP (ce odmislim dejstvo, da smo Slovenci doslej
samo nekatera podrocja pokrili s specialnimi terminoloskimi slovarji
in da je prav na filozofskem s*e marsikaj odprto in nedoroceno, malce
tudi zaradi narave snovi same).

Primer:
SP2001
hilo.. prvi del podr. zloz. |snov| hilomorfizem, hiloteizem, holozoizem

Prvi in tretji primer sta v nadaljevanju predstavljena s samostojnim
sestavkom, hilomorfizem brez razlage, zgolj z oznako, da gre za
filozofski izraz; pri hilozoizmu pa izvemo naslednje:
|veda o povezanosti zivljenjskih pojavov s snovjo|

SSKJ
filoz. nauk grskih filozofov, da je zivljenje lastnost materije

In mimogrede:
V 'Slovarcku jezikoslovnih izrazov' najdemo na str. 198 slovarski
sestavek 'dvojno ime', kjer sta Smarje - Sap in Baden - Wuerttemberg
napisana z nesticnim vezajem, ceprav je drugo ime tuje in bi verjetno
moralo biti pisano enako kot Rimski-Korsakov (sticni vezaj), kakor so
dvojna imena nemskih dezel zapisana tudi v sobotni prilogi Dela ta
vikend: in vsaj Delovi lektorji imajo visoko samozavest in so znani
po tem, da se drzijo SP kot klop.

Morda so slovarcek sestavili, preden so razsirili tocko 428, pa so
pozabili obe mesti uskladiti.

Slednjic odkrijemo na koncu navodil terminolosko nenavadno stran z
naslovom: 'III. Vrste tiska' (str. 231). V tem poglavju seveda ni
govora o globokem, visokem ali ploskem (ofsetnem) tisku, temvec o
pomenu uporabljenih *pisav*. In pisave pac locimo na linearne in s
serifi; najbolj preprosto pa bi bilo, ce bi bili navedeni imeni
dejansko uporabljenih pisav. Razen tega je tudi res, da so
uporabljene zgolj razlicice izbranih pisav: in sicer *polkrepka* in
kurzivna (italic), ne pa krepka (extra bold ali heavy, odvisno od
stevila rzlicic in proizvajalca) oziroma lezeca (slanted).

Ker se morda komu po mojem dosedanjem pisanju zdi, da samo
kritiziram, dodajam, da mi je zelo vsec dvoje v slovarju:
predstavitev zgradbe gesla na sprednjem in zadnjem knjigoveskem listu
in oznacitev obmocij posameznih crk ob obrezu. Skoda samo, da niso
pri predstavitvi dodane stevilke, kjer je pojasnjen pomen posameznih
obmocij."

[Priobčil z dovoljenjem Igorja Krambergerja mh.]