[SlovLit] Dvopredmetnost v humanističnem študiju

[Miran Hladnik]

Cenjeni slovlitovci, tule objavljam dve pismi s spodbudo, da se debata
nadaljuje v našem forumu. lpm

----- Original Message -----
From: Miran Hladnik <miran.hladnik na guest.arnes.si>
To: Bogomir Mihevc <miro.mihevc na Uni-Lj.si>
Sent: Tuesday, January 09, 2001 11:41 AM
Subject: D-študij

> Dragi kolega, ali obstajajo v okviru UL kakšne analize potrebnosti,
> smiselnosti, nujnosti D-študija? Do zdaj smo se sklicevali na potrebe
šolske
> prakse, vendar zaposleni po šolah danes večinoma učijo samo enega od
> predmetov, ki so jih študirali. Ali se morda motim? Kolikor vem, FF
> pričakuje od UL odgovor na vprašanja o problematiki tega študija. Po moji
> pameti ga v kreditnem sistemu ne bi moglo več biti, če bi se ta študij
hotel
> še naprej ponašati z eno svojih temeljnih pridobitev, to je z izbirnostjo,
> saj D-študij z izbiro drugega predmeta z eno potezo izbirnost pohrusta.
Smem
> odgovor objaviti v Slovlit? Lep pozdrav miran

----- Original Message -----
From: Bogomir Mihevc <Miro.Mihevc na Uni-Lj.si>
To: Miran Hladnik <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: 11. januar 2001 8:59
Subject: Re: D-študij

Spostovani kolega Miran,

sprasujes o usodi dvopredmetnega študija na Filozoski f. Univ.v Lj., o
posledicah uvajanja izbirnega/kreditvega sistema zanj in o potrebah sol po
diplomantih takega studija.

Posiljam nekaj mnenj in predlogov. Posebne analize teh vprasanj ne poznam.
(Pred leti je to nacela raziskava "Analiza študijskih smeri" nekdanjega
Centra za razvoj univerze. Kaj se o tem in podobnem v okviru Univ. pise
danes, se prebere na www.uni-lj.si , na zacetku, poglavje o kakovosti).

S tabo upam, da bomo skupaj z drugimi slovlitovci prispevali k
razjasnjevanju, da bodo odgovorni na  Univ/FF nasli boljse resitve.

1 Dvopredmetni studij /vcasih je bil A+B, nekdaj cel+C/ je bil uveden zaradi
potreb zaposlovanja diplomantov v srednjih in osnovnih solah.  V zadnjih
letih se uveljavlja t.i. samostojni "enopredmetnih" studij, tudi zato, ker
so se stroke razvile in je vedno vec uciteljev "izvajalcev" na FF/oddelku.
Poleg tega v vecjih solah, v Ljubljani ucitelji naberejo dovolj ur pri enem
predmetu, zlasti ce ima predmet veliko ur, ali ce je "maturitetni predmet" v
srednji soli.
Morda ima kako analizo o tem ustrezni oddelek ministrstva za solstvo itd.
Ucitelje je statisticno analizirala Tatjana Plevnik MSS, na Pedagoskem
institutu pa dr. Sh/Semetova.

2 Ideja izbirnosti predpostavlja, da student sodeluje pri dolocanju svojega
programa studija. Ze zdaj na FF lahko izbere kombinacijo dveh
"predmetov"/oddelkov, po novem pa bo lahko del programa (nekaj predmetov)
lahko izbral tudi na drugih oddelkih, fakultetah UL in tudi v tujini. Menim,
da bi morali bolj upostevati interese studentov, vsaj toliko kot  interese
zaposlovalcev in izvajalcev.

3 Ze dalj casa predlagam, da bi na FF student namesto drugega predmeta
izbral svoj nabor predmetov. Resiti bo treba le vprasanje, kaksen naziv dobi
diplomant. Ucitelji FF/oddelka bodo najbrz proti temu,da dobi isti naziv kot
na enopredmetnem.
4 Diplomantu takega "izbirno-enopredmetega" studija bi lahko omogocili, da
bi se zaposlil, cez cas pa se vrnil na Univ. oz. FF in koncal se studij
"drugega predmeta", ki bi ga rabil v svoji soli, po njenih potrebah.
(Podobno se dobi "pedagosko-andragosko izobrazbo" po diplomi.) Takrat bi mu
lahko upostevali nekatere prej sicer "odvecne" izbirne predmete. Tak
"zaporedni model", bi lahko obogatili ze dodatnim pedagoskim predmetom, pri
katerem bi student-ka (ucitelj-ica)  razmislil o svoji solski praksi.

5 Ni nujno, da izbira drugega predmeta "izbornost pohrusta". Studentu bi naj
po mojem dopustili, da izbere kot doslej dva "predmeta" (npr. dva jezika na
FF) in ustrezen, pac manjsi del ur za izbirne predmete. Seveda bi morali
skrciti obseg "obveznih" predmetov, ki pripeljejo do "dvopredmetnega"
naziva. Saj bo tudi pri samostojnem/"enopredmetnem" studiju treba zmanjsati
obseg "obveznih" predmetov.

6 Sploh pa bi morali obseg programov /stevilo predmetov, ur, izpitov/ na
Univ.FF odd. zmanjsati, in omogociti koncati studij v realnih 5 letih
(4+abs.).  Zdaj se vlece 6-7 let celo pri boljsih, da ne omenjamo, kako malo
jih pride iz prvega letnika v drugi in do diplome! "Evropa" (deklaracija
ministrov iz Bologne, 1999) priporoca, naj bo dodiplomski studij najmanj 3
leta (lahko je tudi 4), sledi bolj mnozicen podiplomaki studij ("master" oz.
specializacija ali magisterij in doktorat).

7 Pri uvajanju izbirnosti/ECTS ne sodelujem neposredno, a slisim, da je npr.
na .FF tezko preracunati  ure vseh predmetov in vseh obveznosti (tudi npr.
praksa, diplomske naloge, dipomski izpiti) tako, da bo primerljivo s tujino.
Pri nekaterih "dvopredmetnih" povezavah imajo studenti najbrz preveliko
obremenitev.
8 Razlogi za tako obsezne programe Univ.FF.odd. so predvsem: nacin drzavnega
financiranja, ki je spodbujal vecanje obsega ur, predmetov ipd. tako, da so
si univ.ucitelji FF.odd. lahko zagotovili predpisano obremenitev. Ce se
nacin financiranja ne bo spremenil, bo tezko uvesti izbirnost. Brez
zagotovila, da bodo univ. ucitelji kjub manj uram dobili enake place pa
najbrz ne bodo navduseni za vecjo izbirnost.

9 Vem, da se "preigravanje scenarijev" pri uvajanju ECTS/izbirnosti na
Univ.FF  dogaja ze nekaj casa. Nisem preprican, da obstaja genialni obrazec,
ki bi v celoti uposteval vse potrebe sol, studentov in univ. uciteljev. Pri
odlocanju bi pomagalo:
-ce bi narocili analize potreb sol/zaposlovalcev po poklicih, ki jih daje
FF,
-ce bi anketirali studente kaj pravzaprav zelijo, tudi diplomante kako je z
eno/dvopredmetnostjo v praksi,
-ce bi vprasali podobno univ.ucitelje, kaj zelijo, kaj ne, cesa se bojijo in
kaj predlagajo,
- ce bi samoevalvirali/ocenili vsak studijski program, tudi z izvedenci iz
tujine in upostevanjem domacih in  tujih izkusenj.
Na podlagi teh analiz bi se potem odgovorni /organi FF, Univ., pa tudi
financerja-drzave/ laze odlocili.
Ni denarja, casa za take analize?
Kaj pa ure in ure, in leta, ki jih potrosijo univ.ucitelji za razprave o
tem, koliko to stane, na cigav racun? Lahko bi namenili za to delcek
tistega, kar gre za reforme, projekte in evalvacije v osnovnem in srednjem
solstvu, za drzavne uradnike... Morda se dobi denar od Euro-programov tudi
za take stvari?

10 Miran, vem, vprasal si me, ce "obstajajo v okviru UL kakšne analize
potrebnosti, smiselnosti, nujnosti D-študija". Ne vem zanje, imam pa se
dosti dobrih idej o tem, kaksne bi morali imeti!
Morda lahko drugi bolje povedo, kaksni so razlogi, da smo prisli na Univ.FF.
v tak polozaj in kaj naj bi kdo storil da pridemo na bolje.

Pozdravljeni!                                Bogomir Mihevc

>