[SlovLit] Kronika SDS, ki jo posilja Zoltan Jan

[Miran Hladnik]

Kronika
Slavističnega društva Slovenije
urednik dr. Zoltan Jan
Ljubljana, 14. 11. 2000
http://www.neticom.si/kronika
Letnik 4, št. 22

Za mrzle deževne dne bi bila možna teza, da vesoljna slovenska
slavistika nima kaj drugega početi kot brati nove strokovne
publikacije, zato smo pohiteli s pošiljanjem še toplega izbora
novih pogruntavščin, da ne bi kdo bogu po nemarnem kradel
časa, kot se je reklo včasih, ko še ni bilo  seminarskih nalog in
referatov, seminarjev, napredovanj vseh mogočih oblik ...

2. 11. 2000   Odmevi na Kroniko št. 21:
Ko se nam je častna članica SD, prof. Mira Medved, zahvalila
za čestitke ob njenem življenjskem jubileju, nam je prijazno
poslala notni zapis uglasbitve besedila slavistične himne, o
kateri je v 11. številki Kronike poročal častni član SD, akad.
Dušan Moravec, dodala pa je tudi kopijo brucovske diplome.
Besedilo himne smo objavili v 12. številki Kronike (upajmo, da
se bodo letošnji bruci poleg novih besedil naučili na pamet tudi
to). Podatke o brucovski diplomi objavljamo v Mali šoli
ustvarjalnega pisanja, izvirnike pa ohranjamo v društvenem
arhivu.

VABILO K SODELOVANJU

Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o
dogodkih, ki bi zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost
kolegov). Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski
obliki, da ni nepotrebnih napak pri prepisovanju.
V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve,
in opazi, kar vidi iz svoje človeške omejenosti.

5. 11. 2000   Pogrešani kolegi. Pošta je tokrat razglasila za
neznane, umrle, odseljene … in nam vrnila Kroniko št. 21, ki
smo jo skušali poslati temle kolegicam: Mateja Bensa, Magda
Pevc in Miriam Svete. Iščemo tudi kolego Igorja Uranjeka iz
Prebolda, ki je nakazal članarino, vendar ni sporočil naslova,
tako da ga nimamo na seznamu članov in mu ne moremo
pošiljati društvenih obvestil. Kdor jih pozna, naj jih opozori
ali nam sporoči njihove naslove. Hvala tistim, ki so nam pomagali
pri detektivskih poslih in
sporočili pravilne naslove prej pogrešanih.
Pri sporočanju sprememb ne pozabite navesti tudi napačnega
naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med tisoči članic
in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in
priimki.

10. 10. 2000   Tisk 21. številke Kronike: 209.563,20 SIT,
poštnina: 73.702 SIT.

11. 10. 2000   Na strokovnem srečanju je Zveza bibliotekarskih
društev Slovenije podelila svoja najvišja priznanja za razvoj
knjižničarstva, Čopove diplome. Prejela jo je tudi naša članica,
vodja Osrednje humanistične knjižnice na Filozofski fakulteti v
Ljubljani, prof. Alenka Logar Pleško. Iskrene čestitke!

13. 10. 2000   Katedra za odrski govor in umetniško besedo na
AGRFT je izdala zbornik predavanj z aprilskega kolokvija o
umetniškem govoru. Sedemnajst udeležencev (igralci,
dramaturgi, režiserji, teoretiki, fonetiki, pedagogi, gledališki
lektorji) je razkrilo težave ter predlagalo možnosti znanstvenih
raziskav te vrste govora. Zbornik zaključuje anketa o odnosu
igralcev do lektorjev. Publikacija je brezplačno na razpolago v
knjižnici AGRFT (Nazorjeva 3, Ljubljana), sporoča naša članica,
mag. Katja Podbevšek.

14. 10. 2000   Lanska nagrajenka SD, Matejka Grgič, je v
Primorskem dnevniku pripravila celostranski prispevek ob
otvoritvi prenovljene domačije Kosovelovih v Tomaju.

14. 10. 2000   V Večerovem članku Kritika in sodobni populizem
Marjan Ogrinc med drugim meni: Zadnjih deset let je usahnil
dobršen del bolj poglobljenega kritiškega pisanja na
Slovenskem, ker ga je nadomestilo kratko informativno
novičkarstvo. Vrednotenje se je umaknilo informacijam, zanje
pa je dovolj prepisovati sporočila za javnost ali imeti dobre
stike s službami za stike z javnostjo. Kultura je delna, vendar
zanemarljiva izjema.

14. 10. 2000   Od oktobra so na spletnem naslovu: www.solski-razgledi.com
dosegljivi tudi Šolski razgledi.

15. 10. 2000   Založba Zavoda RS za šolstvo je izdala novo delo
mag. Milene Blažič Modeli za ustvarjalni pouk književnosti v
osnovni šoli. Ker avtorico, članico SD, poznamo kot
strokovnjakinjo za pouk ustvarjalnega pisanja in branja, ki
vodi tudi številne seminarje in delavnice za učitelje, se obeta
zanimivo delo. Pojasnila in naročila:  Maja Hribar, Založba  ZŠ,
Zavod RS za  šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1001
Ljubljana, tel. 01  30 05 113, faks 01  30 05 199, e-pošta:
maja.hribar na guest.arnes.si.

NOVE POKLICNE KOLEGICE
Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so do 30.
septembra 2000 diplomirale:
Mateja Bensa, Katja Bogovič, Sabine Bračko, Zdenka
Brumen, Andreja Ferko, Nives Grčar, Tanja Horvat,
Judita Klamar, Zlata Kastelic, Ana Klemenčič, Nataša
Knez, Natalija Kopčič, Darja Krajnc, Darja Ledinek,
Danica Lorber, Andreja Malek, Irena Matko, Boža
Ojsteršek, Tadej Ornik, Nadja Popović, Darinka Rojko,
Andreja Rozman, Barbara Škorc, Tanja Tomšič,
Bernardka Zalokar in Marija Zmagaj.

P. S. Zaradi natančnega preverjanja in vestnega
dopolnjevanja dokumentacije pred vpisom v seznam
diplomantov prihaja na dekanatih do zamud, tako da se
občasno dogaja, da do objave niso vpisani vsi diplomanti.

Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno
pot vsem tudi prisrčno vabilo,
da se nam tisti, ki še niso člani in članice Slavističnega društva
Slovenije, pridružijo.

16. 10. 2000   Vljudno diskretno je prispela novica, da je po
izteku mandata dr. Irene Novak Popov prevzel vodstvo
Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Filozofski
fakulteti v Ljubljani dr. Vladimir Osolnik. Mnogo uspehov!

17. 10. 2000   Slovanska knjižnica se je z Gosposke zatekla v
Einspielerjevo ulico 1 za  Bežigradom. Čeprav Slavističnega
društva Slovenije, ki ima vidno mesto v njenem življenju, ni
nihče obvestil o otvoritvi novih prostorov, upamo, da se tudi
sedanje generacije počutijo v njenem objemu tako lepo, kot
smo se mi, ko smo trepetali pred ravnateljem dr. Francetom
Dobrovoljcem, pa smo vseeno vedno imeli toplo čitalnico in vse,
kar smo potrebovali, na enem mestu. V Ljubljani, glasilu
Mestne občine Ljubljana (oktober 2000, št. 4., str. 30), je izšel
zanimiv članek o  ureditvi novih prostorov.

17. 10. 2000   Članici Slavističnega društva Slovenije in
novoizvoljeni poslanki, mag. Majdi Potrata, želimo kar največ
uspehov pri izpolnjevanju njenih novih dolžnosti, ki jim bo
gotovo enako dobro kos kot vsem dosedanjim. Sicer pa v
odgovoru na čestitko pravi, da z odhodom v poslanske klopi ne
zapušča vrst bojevnikov za "slovenšč’no celo" in da bo skupaj s
kolegi/cami, ki jih je v parlamentu iz šolske sfere največ doslej,
storila bistveno več kot v prejšnji vlogi. S šolo, ki se ji je
posvečala tri polna desetletja, ne misli pretrgati niti strokovnih
niti osebnih stikov.

17. 10. 2000   Rektor Univerze v Ljubljani je slovesno
promoviral tudi dve naši kolegici. Jožica Čeh je doktorirala s
tezo Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi, Jožica
Narat pa s tezo Semantika samostalnika v jeziku Jurija
Dalmatina in Jurija Japlja. Obema iskrene čestitke!

17. 10. 2000   Ob izvolitvi v naziv docenta za področje jezikovnih
tehnologij je dr. Primož Jakopin imel preizkusno predavanje z
naslovom Gradnja in uporaba besedilnih zbirk. Glede na obseg
inštrukcij, ki jih je slavistični srenji delil že doslej, ne dvomimo,
da je svoje pedagoške sposobnosti odlično na ogled postavil. Ko
mu iskreno čestitamo, izkoriščamo priložnost in ga javno
vabimo v naše društvo.

18. 10. 2000   Ker smo izdajatelju Revije o knjigi poslali nekaj
naslovov kolegov, ki bi jih utegnila zanimati obujena revija (vsi
so prej pristali, da dobijo neobvezujoč ogledni izvod), smo
sodelovali v žrebanju in bili izžrebani. Za nagrado smo danes
prejeli knjigo prof. Andrijana Laha (ne Adrijana!) Vse strani
sveta, v kateri obravnava slovensko potopisje od Knobleharja
do današnjih dni. Dodatna pojasnila in naročila: Založba
Rokus, Grad Fužine, Studenec 2 A, 1260 Ljubljana Polje,
brezplačni tel. 080 19 90; e-naslov: rokus na rokus.com.

19. 10. 2000   Založbi Rokus smo oddali rokopis četrtega zvezka
obnovljene Slavistične knjižnice, v kateri bodo letos izšla tri
dela (Alenka Gložančev: Imena podjetij kot jezikovnokulturno
vprašanje, Zoltan Jan: Poznavanje slovenske literature v Italiji
in Zoltan Jan: Cankar, Kosovel, Zlobec in Ljubka Šorli pri
Italijanih). Kolegica Alenka Gložančev je te dni pregledala tudi
ozalide svoje knjige.

MALA ŠOLA USTVARJALNEGA PISANJA
* * *
Častna članica SD, prof. Mira Medved je našla besedilo
slavistične himne, o kateri je v 11. št. Kronike poročal častni
član SD, akad. Dušan Moravec, pozneje pa nam ga je poslal
avtor, sedaj že pokojni častni član SD, prof. Jože Dular, in
smo ga objavili v 11. številki. Tokrat objavljamo besedilo
brucovske diplome, ki so jo prejeli bruci leta 1938. Risbo, v
kateri bi lahko prepoznali odsev legende o Ateni, ki je Zevsu
skočila iz glave (prva stran diplome prikazuje, kako iz
brucovskega odela skoči zrel študent), je napravil Maks Jeza,
ki je padel v partizanih na Gorenjskem. Komisijo so
sestavljali Boris Misja, zeleni car, Jože Dular, prvi
prisklednik, in Ivan Rob, drugi prisklednik, ki so ga kot
partizana ustrelili Italijani.
* * *
My, Seleni zar sa urejdno ∫posnamo, de to ∫merdejzno bruzu∫ko
unó Miro Womer u na∫ho krokar∫ko dru∫hno gori usamemo ino de
od ∫ih mall ta negraushni bruzu∫h neima vezh ∫uje selene farbe
naprej perns∫hati ino ∫e more s vinam ino ojgjam ker∫titi.
* * *
Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj
malo duhovit.
Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu
osebnih podatkov.


20. 10 2000   Lansko akademsko leto se je dokončno zaključilo,
saj je izšla tudi zadnja lanska številka Jezika in slovstva, v
kateri so poleg utemeljitve predlogov za razglasitev častnih
članov in za podelitev nagrad Slavističnega društva Slovenije
objavljeni tudi tile članki: Horst Dippong piše o tehniki
oziralne zveze in oziralnih zaimkih, Bojana Stojanović-
Pantović obravnava proučevanje srbskega ekspresionizma,
Aleksander Bjelčevič protestantski silabizem, Mojca Hočevar
analizira angleška zemljepisna imena v slovenskem prevodu
vodnika po Londonu, metodične izkušnje pri pripravah
literarnih večerov na srednjih šolah podaja Melita Furlan,
Mateja Pezdirc Bartol pa poroča o raziskavi bralnih navad
Slovencev. Še posebej smo veseli prijaznega članka Toneta
Smoleja ob jubileju Evalda Korena. Po glasovih iz zakulisja
se zdi, da je naslednja številka že v tiskarni. Člani
Slavističnega društva imajo pri naročnini 30-odstotni popust.
Naročila prejema uredništvo revije, ki ima sedež na Aškerčevi 2
v Ljubljani.

23. 10. 2000   Ob vstopu tolminskega projekta za ureditev
rojstne hiše Cirila Kosmača v program evropske skupnosti
Genius Loci je predstavil pomen pisateljeve dediščine častni
član SD, prof. Janez Dolenc.

25. 10. 2000   Na ljubljanski slavistiki sta Ivan Pospišil in
Miloš Zelenko iz Češke predavala o Tradiciji srednjeevropske
literarne vede.

25. 10. 2000   Tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo
priznanje je od spontanih začetkov doživljalo vzpone in padce,
vendar se zadnja leta ponovno razvija in širi, s tem pa so
povezane nujne vsebinske in organizacijske izboljšave. Z
letošnjo temo Odločitev za jezik želimo ob evropskem letu
jezikov poudariti pomen jezika v današnjem medkulturno in
komunikacijsko vse bolj prepletenem svetu ter njegovo
pomembno vlogo na vseh področjih posameznikovega in
narodovega življenja. Naslov tekmovanja omogoča razmišljanje:
-- o pomenu jezikovne samobitnosti pa tudi jezikovne
raznovrstnosti,
-- o potrebi spoznavanja različnih socialnih in funkcijskih
zvrsti materinščine za posameznikov in narodov razvoj,
-- o nujnosti kulturnega sobivanja materinščine v družbi s
sosedskimi in svetovnimi jeziki.
Novosti v zadnjih letih. Od šolskega leta 1997/98 se vključujejo
v tekmovanje tudi dijaki srednjih poklicnih šol. Poskrbeli smo
za dodatno seminarsko izobraževanje. Seminar za mentorje
Cankarjevega tekmovanja v Novi Gorici, ki ga organizira
Slavistično društvo Slovenije; tematska predavanja nadgrajuje
z delom v delavnicah. V šolskem letu 1999/2000 smo prvič
izvedli seminar za ocenjevalce spisov v višjih razredih osnovne
šole in poskušali dodelati merila vrednotenja in ocenjevanja za
prvo stopnjo. Revija Slovenščina v šoli pred tekmovanjem
objavlja strokovne prispevke, ki dodatno pojasnjujejo
vsakoletno razpisano tematiko. Vsakoletni posvet mentorjev na
Vrhniki razkriva mnenje slovenistov o tekmovanju;
organizatorji upoštevamo uresničljive pripombe. V lanskem
šolskem letu smo uvedli menjavo esejev za 2., 3. in 4. stopnjo
med posameznimi slavističnimi društvi in tako skušali
zagotoviti večjo objektivnost. To poskušamo doseči tudi z
dvakratnim ocenjevanjem esejev in oblikovanjem ocenjevalnih
obrazcev ter natančnejšimi navodili za vrednotenje pisnih
izdelkov. Poskrbeli smo tudi za sorazmerno hitro in natančno
obveščanje o tekmo-vanju, na spletni strani Zavoda RS za
šolstvo pa razen razpisa, pravilnika in rezultatov objavljamo
tudi dodatno študijsko gradivo za posamezne stopnje.
Sorazmerno hitro je pripravljen Zbornik o tekmovanju za
Cankarjevo priznanje, tako da je aktualen. V njem so
predstavljene tudi naloge vseh stopenj in prinaša izbrane
odlomke iz ustvarjalnosti tekmovalcev, vendar ne zbuja
pričakovanega zanimanja, čeprav je primerno študijsko gradivo
za učitelje in učence.
Za najboljše tekmovalce ("diamantnike") in njihove mentorje
Zavod RS za šolstvo organizira dvodnevno strokovno ekskurzijo
po Sloveniji.
Na okrogli mizi na slovenskem slavističnem kongresu v Kopru 6.
oktobra 2000 sem kot koordinator tekmo-vanja opozoril na
težave, ki se pojavljajo pri organizaciji in izvedbi. Številni
razpravljalci so navajali svoje izkušnje in predlagali konkretne
predloge, da bi tekmovanje postalo še kakovostnejše. Določeni
problemi so težko rešljivi. Zavedamo se finančne neustreznosti
v zvezi z (ne)nagrajevanjem mentorjev, vendar smo vezani na
skromna sredstva. Sestavljalci nalog bodo poskrbeli za
dostopnost razpisane literature in natančne točkovnike.
Predlagano je bilo, naj se skrajša čas med šolskim in
vseslovenskim tekmovanjem, vendar je to zaradi številnih
tekmovanj iz znanja težko upoštevati, saj bi morali spreminjati
ustaljeno koledarsko razporeditev. Tekmovanje se ne more
širiti, saj je na meji obvladljivosti. Morebitne spremembe so
zaenkrat mogoče znotraj ustaljenega sistema. Na predlog
številnih mentoric, ki učijo v nematuritetnih programih oz.
štiriletnih strokovnih šolah in so opozorile na različne razmere,
ki vplivajo na uspeh tekmovalcev (manjše število ur
slovenščine v teh programih štiriletnih srednjih šol), bodo
organizatorji razmislili o čimprejšnji razdelitvi tretje in četrte
stopnje na gimnazijske in negimnazijske programe; merilo naj
bi bilo število ur slovenščine v štirih letih. S tem se povezuje
sprememba Pravilnika, saj bo potrebno za vse stopnje uvesti
premični prag, rezultati pa bodo morali biti objavljeni
istočasno. Pravilnik lahko spremenita organizatorja (upravni
odbor Slavističnega društva Slovenije in organi Zavoda RS za
šolstvo). Upravni odbor Slavističnega društva Slovenije bo na
redni decembrski seji obravnaval predlagane spremembe.
Udeleženci okrogle mize so potrdili upravičenost in smiselnost
našega tekmovanja in z dobronamernimi predlogi
konstruktivno prispevali k njegovemu nadaljnjemu razvoju,
poroča koordinator tekmovanja in vodja okrogle mize Vlado
Pirc.

25. 10. 2000   V reviji Glas bralnega društva Slovenije se člani
lahko poučijo, kako potekajo priprave na posvet o različnih
strategijah branja, ki bo 4. in 5. aprila prihodnje leto. Sedež
Bralnega društva je v NUK-u.

26. 10. 2000   V sklopu priredivev ob tisočletnici prve omembe
Gorice in Solkana je častna članica SD, prof. Lojzka Bratuž,
v Goriškem muzeju predavala o rokopisnem gradivu v
slovenščini od 16. do 19. stoletja. Prim. Marjan Drobež:
Pričevanja o slovenskem jeziku v Gorici, Novi glas 2. 11. 2000,
št. 40, str. 6.

SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI
* * *
Sklep o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju
Urada Vlade Republike Slovenije za slovenski jezik

1. člen
Ustanovi se Urad Vlade Republike Slovenije za slovenski jezik
(v nadaljevanju: urad) in organizira kot vladna služba z
delovnim področjem, določenim s tem sklepom z namenom,
da povezuje nosilce političnih, upravnih in strokovnih
pristojnosti z vidika uporabe, uveljavljanja in razvoja
slovenskega jezika, skrbi za ustreznost zakonskih rešitev in
njihovo uresničevanje ter pomaga zainteresiranim, da dobijo
odgovore, ki se nanašajo na jezikovna vprašanja.
2. člen
Urad opravlja predvsem naslednje naloge:
- sodeluje z znanstvenimi, izobraževalnimi ter drugimi
organizacijami in društvi, ki se ukvarjajo z jezikovnimi
vprašanji;
- sodeluje s pristojnimi ministrstvi pri pripravi predlogov
zakonskih rešitev, ki se nanašajo na varstvo slovenskega
jezika;
- spremlja uresničevanje zakonskih določb, ki se nanašajo na
slovenski jezik in o tem vsaj dvakrat letno poroča vladi;
- opozarja pristojne organe na neuresničevanje zakonskih
določil, ki se nanašajo na slovenski jezik in predlaga ukrepe
za izboljšanje stanja;
- skrbi za vključevanje jezikovne politike v nacionalne
programe;
- spremlja uresničevanje nacionalnih programov v delih, kjer
se nanašajo na slovenski jezik;
- (so)financira programe in projekte, ki so namenjeni
uveljavljanju, promociji in razvoju slovenskega jezika,
- daje fizičnim in pravnim osebam pojasnila o slovenski
knjižni normi, zapisani v sprejetih priročnikih, o možnostih
jezikovnega  izpopolnjevanja odraslih ter o jezikovnih
pravicah državljanov  Republike Slovenije in tujcev na
območju Slovenije;
- obravnava pripombe in pritožbe pravnih oseb in državljanov
v zvezi z uporabo slovenščine kot uradnega jezika;
- izdaja lepake, zgibanke in drugo propagandno gradivo o
slovenščini;
- obvešča javnost o usmeritvah in odprtih vprašanjih jezikovne
politike;
- sodeluje s sebi podobnimi organizacijami iz drugih držav;
- opravlja druge strokovne naloge, za katere ga pooblasti
vlada.
3. člen
Urad vodi direktor. Direktorja imenuje in razrešuje Vlada
Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za
kulturo.
Direktor je za delo urada odgovoren Vladi Republike Slovenije
oziroma njenemu generalnemu sekretarju.
4. člen
Urad ima svet, ki je njegovo posvetovalno telo. Svet je
sestavljen iz članov, ki jih imenuje direktor urada izmed
predlogov, ki jih dobi od fakultet s področja dela urada, vsake
od univerz in raziskovalnih inštitutov za slovenski jezik.
5. člen
Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v
uradu izda na predlog direktorja urada generalni sekretar
Vlade Republike Slovenije v tridesetih dneh po uveljavitvi tega
sklepa.
6. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.

* * *

(Uradni list RS, št. 97-4110/2000. Objavljeno 20. 10. 2000,
velja od 21. 10. 2000. Objavljamo izvirno in torej
nelektorirano besedilo, zato nismo dodali manjkajoče vejice in
izboljšali še česa)

25. 10. 2000   V Poročevalcu Državnega zbora Republike
Slovenije  (št. 92, str. 3--16) je v nakladi nekaj tisoč izvodov
izšel Predlog zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika, ki
ga je v zakonodajni postopek vložil Državni svet na predlog dr.
Zoltana Jana, ki je pooblaščen, da predstavlja predlagatelja.

25. 10. 2000   Na inštitutu za slavistiko dunajske univerze so
odkrili bronasti relief Franceta Prešerna, nekdanjega
dunajskega študenta prava. Častni član SD, dr. Matjaž
Kmecl, je govoril o Prešernovih sedmih letih študija na Dunaju
med letoma 1821 in 1828, svoje nemške prevode Prešernovih
pesmi je bral Klaus Detlef Olof, Ervin Koestler pa je prikazal
slovensko književno dogajanje po pesnikovi smrti. Vili Vuk v
Večeru (25. 10. 2000) med drugim komentira: Namesto da bi
bilo domače kulturno občinstvo že po malem utrujeno od
Prešerna […], je zdaj Prešernovo leto v fazi mrzlice: mrzlično
denacionalizirajo Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in hišo njegove
smrti v Kranju, spomeniške službe iščejo rešitve, da bi
zavarovale stavbno izvirnost na obeh objektih, Prešernov gaj
išče izvajalce za prenovo, Prešernov muzej čaka zidarje... Ni
dvoma, da se je velika pričakovanost ob Prešernovem letu
dodobra sesula. "Ruševina" je še bolj boleča, če ne pozabimo še
na dvoje let, ki bi ju letošnji koledar lahko vpisal v svoj čas:
2000 je tudi Slomškovo leto in je prav tako Trubarjevo leto
zaradi Katekizma in Abecedarija, Slovencem danih leta 1550.

26. 10. 2000   Na Oddelku za primerjalno književnost v
Ljubljani je Slovensko društvo za primerjalno književnost gostilo
Anne Ubersfeld, ki je predavala o metodah analize gledaliških
besedil. Dan kasneje pa je v Slovenskem gledališkem muzeju
spregovorila o tendencah v francoskem gledališču. Upamo, da
so ne glede na usodo zakona o slovenščini poskrbeli za kako
slovensko besedo. Zagnano pripravljajo tudi novembrski
predavanji. Dr. Boris A. Novak bo govoril o simbolizmu v
liriki, dr. Andrej Blatnik pa bo govoril o kratki zgodbi.

SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI
* * *
Kolegica Alenka Šalej iz Velenja bo najverjetneje pripravila
tečaj alternativnega učenja uradnega jezika RS za 30
odstotkov prebivalstva, ki jim slovenščina ni materni jezik in
se tako prizadevno trudijo s tem jezikom, da na vrata svoje
"radionice" napišejo PRIDEM NENADOMA!

26. 10. 2000   V okviru 35. Borštnikovega srečanja se je včeraj
popoldan na Malem odru SNG Maribor pričel simpozij
Slovensko gledališče in slovenska dramatika v drugi polovici 20.
stoletja. Simpozij je bil zamišljen kot poseben dogodek, ki naj
obeleži jubilej, 35-letnico Borštnikovega srečanja, hkrati pa
sovpada  z milenaričnimi in findesieclovskimi "obračuni" na
vseh področjih. Prispevki udeležencev simpozija so že  izšli v
posebnem zborniku. Kermaunerjevemu prispevku sledijo:
Primož Jesenko (Vzgibi komičnosti v  predstavah Vita Tauferja
-- fragmenti iz študije o Tauferjevi režiserski poetiki), Saša
Helbel (Življenjska in  umetniška pot Dušana Jovanoviča),
Mojca Kreft (Zakaj razmišljam o slovenski dramatiki in o
gledališču ali  nedokončana zgodba o Antigoni), Nenad Prokič
(Slovenski konkvistadorji, seznam slovenskih udeležb na
BITEF-u), Vinko Möderndorfer (Gledališče in slovenska
dramatika v II. polovici 20. stoletja), Denis Poniž  (Popisovanje
slovenske dramatike in njene usode v letu gospodovem 2000),
Heinz Klunker (Tuj pogled na  slovensko gledališče), Draga
Ahačič (Neposrednost igre in pomenska polnost govornega
izraza kot  idejnoestetska zamisel Gledališča ad hoc) in Dušan
Moravec (Novi repertoarni tokovi v prvem desetletju  Mestnega
gledališča ljubljanskega). Simpozij, ki ga moderira Ivo Svetina,
je ubral drugačen vrstni red.  Uvodni je bil prispevek Heinza
Klunkerja, sledili so Tomaž Toporišič, Denis Poniž in Mojca
Kreft. Prvi  simpozijski dan -- udeležil se ga je tudi minister za
kulturo Rudi Šeligo -- se je zavlekel v večer, večina dela pa  je
ostala za današnji drugi del pogovora.  Iz članka Petre Vidali
(Večer, 26. 10. 2000).

27. 10. 2000   Ob 120. obletnici rojstva Univerze v Mariboru
poteka danes in jutri v kristalni dvorani zdravilišča v Rogaški
Slatini mednarodni znanstveni simpozij o literarnem
zgodovinarju in nekdanjem  predsedniku SD, Francetu Kidriču,
ki ga je organiziral predstojnik mariborske slavistike, dr. Jože
Lipnik. Nastopili so France Bernik, Jože Lipnik, Miran
Hladnik, Anton Ožinger,  Feliks Bister, Eva Marija Hüttl-Hubert,
Jera Vodušek-Starič, Katja Sturm-Schnabl, Darko
Dolinar, Gregor  Kocijan, Majda Potrata, Alojz Jembrih in
Simona Pulko. Med udeleženci simpozija je bila tudi vnukinja
Franceta Kidriča in hči Borisa Kidriča Marjetka. Rojstna hiša
na Knežcu nedaleč od Rogaške Slatine, kjer je ustvarjal svoja
znanstvena dela, je bila pred leti preurejena v muzej (tudi o
Borisu Kidriču in NOB na Kozjanskem) in je zdaj že precej let
zaprta. Številni članki v dnevnem časopisju.

LJUDSKO IZROČILO
* * *
Skorajda vsi pomembni možje v zgodovini slovenskega
naroda so bili tudi strastni gobarji. In tak je bil tudi prof. dr.
France Bezlaj. Ko je bil že akademik, je vsako gobarsko
sezono okupiral počitniško vilo SAZU na Bledu in vneto
gobaril. Ko so akademiki občudovali njegove trofeje, je na
vprašanje, kje je našel tako čudovite gobe, odgovarjal: "Ah,
tam daleč za Jelovico. Ko pridete do planinske koče, hodite
še kakšne tri četrt ure po malo slabo uhojeni stezi in najdete
čudovite borovnice." "Že, že, toda jurčki?" "Ja, oprostite,
potem pa je treba še naprej in za tretjim ovinkom na jasi levo
rastejo dišeče maline." Po tretjem ali četrtem dodatnem
pojasnilu, med katero je vpletel tudi kakšno etimologijo, so
se nadležni radovedneži navadno le spomnili, da gobar nikoli
ne izda svojega gobišča, če hoče tam še kdaj nabrati gobe.
Profesorjeva soproga je vsako vrsto gob pripravila po
posebnem receptu in vedno poudarjala, da ima vsaka goba
svojo jed.
* * *

28. 10. 2000   Na Premu so se dostojno oddolžili spominu na
rojaka, pesnika, prevajalca, esejista in kritika Bogomila
Faturja, ki je bil rojen 28. oktobra 1914, umrl pa v Ljubljani
pred desetimi leti. Na rojstni hiši na Premu je pesnikova hči
Lea Fatur odkrila spominsko ploščo. Slavnostni govornik,
pesnik in akademik Ciril Zlobec je na literarnem večeru v
daljšem in imenitnem nagovoru spregovoril o Faturjevem
pesniškem in drugem literarnem delu. Prevedel je več kot sto
del iz francoskega, nemškega, italijanskega, srbohrvaškega in
češkega jezika. Ko mu je bilo komaj 19 let, ga je Josip Vidmar
leta 1933 uvrstil v antologijo Slovenska sodobna lirika, vendar
je na svojo prvo pesniško zbirko moral čakati vse do leta 1947,
potem pa je po več kot 25 letih izdal v kratkem času kar tri
zbirke in veliko pesmi v Sodobnosti, ki jo je tedaj urejal Ciril
Zlobec. Faturjeva družina se je pred fašizmom umaknila v
Ljubljano, ko je bilo Bogomilu šele devet let, vendar so mu
rodni Brkini vtisnili svojevrsten pečat. Knjižnica Makse Samsa
iz Ilirske Bistrice je leta 1986 izdala bibliografijo Faturjevega
pesniškega, prevajalskega in esejističnega opusa. Prim.
Primorske novice 30. 10. 2000, št. 87, str. 48.

2. 11. 2000   Zgrinjajo se seminarske naloge kolegic in kolegov,
ki so se udeležili slovenskega slavističnega kongresa v Kopru.
Še vedno se najde kdo, ki ni prebral navodil za izdelavo naloge
in ne priloži podatkov, ki so potrebni, da se izda potrdilo za
napredovanje v strokovne nazive, večina pa čuti potrebo, da
pohvali osrednji slavistični dogodek letošnjega leta. Dve
kolegici sta poslali tudi dva šaljiva utrinka, mnogi izdelki bi
zaslužili objavo …

2. 11. 2000   Letos večina referentov na slovenskem slavističnem
kongresu v Kopru spoštuje rok za oddajo rokopisov, tako da bo
Zbornik lahko kmalu izšel. Kolegica Maja Đukanović iz
Beograda se opravičuje za zamudo, ki jo je zakrivila elektrika
in z njo povezana elektronika: "Vem, da zveni neverjetno, toda
zamujam zaradi elektrike. Nimamo je tudi po 10 ur na dan,
potem pa zmanjka časa za vse opravke, ker gre nekako vse na
elektriko."

2. 11. 2000   Ob okrogli mizi se je sestal izvršilni odbor SD z
novim in starim predsednikom med damama in vneto
pretresal, kako si predati dediščino in nadaljevati delo. Vsak
čas se bodo poleg že objavljenih pričeli pojavljati še novi razpisi
za dejavnost v letu 2001, tako da je treba že zdaj oblikovati
program za prihodnji slavistični kongres, izbrati kraj, vsebino,
predavatelje itd. Kroniko je treba nadaljevati, pa naj stane, kar
hoče. Stari predsednik je obljubil, da bo še nekaj časa skušal
iste stvari povedati z drugimi besedami, vendar prav dosti več
kot napovedati izid knjige na 160 načinov tudi on ne zna. Bilo
je sicer malce negotovosti pred vso grmado prihajajočih
obveznosti, toda tudi množica novih zamisli, tako da so vsi
pozabili na družinske obveznosti tistega popoldneva (otroci
niso mogli k telovadbi, Mme Jan je vlažna prezebala v avtu,
neka mamica in očka sta zaman čakala sinčka, neka skripta
so ležala neodprta ...).

BOLJ ZA ŠALO KOT ZARES
ALI DUHOVNA SORODNOST STAREGA IN NOVEGA
PREDSEDNIKA SD
* * *
Na neko vabilo, da se oba predsednika udeležita sestanka, ki
naj bi se zaokrožil s kulinariko, je stari predsednik SD potrdil
udeležbo lakonično in lapidarno: "Doslej nisem zamudil še
nobene hrane." Novi predsednik je bil bolj izčrpen v svoji
potrditvi: "Na Miklošičevo prinašam velik, prazen in žejen
trebuh -- še nikoli me ni razočaral, do sedaj je našel vse
gostilne."
* * *
Čas, ki ga pred obedom navadno zapolnimo z neobvezujočim
kramljanjem, sta predsednika namenila izmenjavi gobarskih
izkušenj. Oba uživata ob uživanju jurčkov (pa tudi drugih gob
se ne branita). Novi predsednik SD jih uspešno nabira in
najde vse, kar raste od Maribora do Goriškega. Stari pa še
nobenega gobana ni našel sam, tudi tedaj ne, ko so drugi
hodili mimo njega z zvrhanimi košarami.
* * *

3. 11. 2000   Dnevno časopisje povzema predlog zakona o
slovenščini kot uradnem jeziku RS, ki ga je v zakonodajni
postopek vložil Državni svet RS na predlog drž. svetnika, dr.
Zoltana Jana. Prim. Z zakonom predpisana slovenščina:
Predlog svetnika Zoltana Jana, Primorski dnevnik 2. 11. 2000,
št. 254, str. 5; Slovenščina "uzakonjena", Primorske novice 3.
11. 2000, št. 88, str. 2; več člankov in komentarjev je
objavljenih tudi v Škratu, št. 7--8.

4. 11. 2000   Naše ladje v tujini. Ker Komisija za slovenščino na
tujih univerzah konec letošnjega poletja ni organizirala
poslovilnega kosila, preden so lastovice/lektorji odleteli v mrzle
kraje, smo toliko bolj veseli, da se je prof. Andrej Šurla oglasil
iz Sosnovca, pomembnega torišča slovenistike v Poljski, ki ima
občasno več študentov slovenščine kot oba slavistična oddelka
v Sloveniji skupaj. Sporoča, da jih bo 12. novembra obiskal
Tomaž Šalamun. Z letošnjo nagrajenko SD, dr. Agnieszko
Będkowsko-Kopczyk, ki je tudi predsednica Društva poljsko-
slovenskega prijateljstva, pripravljata tradicionalni večer, na
katerem se zbere in zabava večina katoviških študentov
slavistike, ki jih je treba naučiti peti slovenske ljudske pesmi.
Pri učenju slovenščine je kot uspešno metodično sredstvo
uporaben tudi nogomet ter slovenski upi in obupi na
prvenstvu. Mladega kolega bomo pogrešali pri tekmovanju za
Cankarjevo priznanje in pri oštevanju uredništev športnih
časopisov zaradi jezikovnih malomarnosti, vendar želimo
njemu in še ostalim petdesetim lektorjem slovenščine na
univerzah v tujini uspešno akademsko leto.

4. 11. 2000   Uvodnik v novo številko revije Literatura (št.
111/112, september--oktober 2000) sta prispevala Aleš
Debeljak in Andrew Wachtel, predstojnik katedre za slovanske
jezike in književnost na Northwestern University v Chicagu.
Naslovila sta ga Kako pisatelj ostane pomemben po koncu
komunizma, gre pa za "provizorično skico" projekta, ki ga
avtorja skupaj pripravljata. Andrew Wachtel je tudi
intervjuvanec revije, spraševala ga je Tanja Lesničar Pučko.
Poezijo objavljata Marjan Strojan (Fantazijska pokrajina) in
Lucija Stupica (Pesmi). Proza: Evald Flisar: Tri zgodbe s poti,
Andrej Blatnik: Pankrti igrajo ljubezenske pesmi, Nina Kokelj:
odlomek iz romana Sviloprejka in Hodnik. Ameriški filozof
Richard Rorty je predstavljen z dvema esejema, Pragmatizem
brez metode ter Naključnost sebstva. V Refleksiji Barbara
Pogačnik razmišlja o Odtisih Nika Grafenauerja, Nataša
Velikonja pa o Djuni Barnes. Druge celine predstavlja pravkar
pri Alephu knjižno izšli Jacek Podsiadlo, zadnja izmena je
Američan Andre Dubus. V Kritiki so pod drobnogledom Peter
Semolič s Krogi na vodi, Uroš Zupan s Pesem ostaja ista:
življenje v glasbi, Brina Svit s Smrtjo slovenske primadone, Uta
Ranke Heinemann z Ne in amen: napotilo za verski dvom ter
Thomas Pynchon z Mavrico težnosti. Prim. Večer 4. 11. 2000.

IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE
* * *
Umetnost je državi nevarna. Država je umetnosti nevarna.
* * *
Zemlja izraža svojo lepoto v rožah, človek v umetnosti.
* * *
Misli Srečka Kosovela v izboru Jolke Milič
Naročila in pojasnila o dvojezičnem izboru Kosovelove poezije
Ves svet je kakor - Tutto il mondo e come:
Občina Sežana, Partizanska  4, 6210 Sežana (Bojana
Kermolj, tel. 05 73 10 119).

8. 11. 2000   Zdi se, da bo letošnji slovenski slavistični kongres v
Kopru dosegel enega temeljnih ciljev in spodbudil večje
strokovno zanimanje za avtorsko narečno leposlovje. V
današnjih Delovih Književnih listih (št. 259, str. 28) so
predstavili svoje poglede letošnji referenti Jože Pogačnik,
Marija Stanonik, Marija Pirjevec Paternu, Miha Obit, pa
tudi Marko Terseglav in Marjan Tomšič.

8. 11. 2000   Slovenski PEN klub je ob 15. obletnici smrti Mire
Mihelič pripravil simpozij, NUK pa razstavo o njenem delu Ure
mojih dni. Med svojim predsedovanjem je uredila, da je 37
slovenskih pisateljev dobilo stanovanja.

9. 11. 2000   Zaključila se je epopeja tajnice SD, ki je po pol leta
različnih opravkov in kilogramih papirjev dosegla, da je
Slavističnemu društvu Slovenije priznan status društva, ki
deluje v javnem interesu. S tem smo tudi uradno upravičeni do
javnih sredstev (če si jih bomo znali izboriti in izmoledovati).

10. 11. 2000   Tone Pavček je nekoč izjavil: "Če ne bomo brali,
nas bo pobralo." In tako je Založba Rokus v portoroških hotelih
Morje pripravila dvodnevni simpozij (Skrivni) dnevnik
ustvarjalnega branja ali kako povečati priljubljenost branja v
osnovni šoli, katerega sporočilo je dr. Igor Saksida zaokrožil z
besedami: "Noben otrok naj ne bi bral za kazen." Seminar je
pokazal možnosti za uporabo učbeniških kompletov Skrivni
dnevnik ustvarjalnega branja ter Skrivne bralne zaklade za vse
razrede osnovne šole. Založba je poskrbela tudi, da so vse
obravnavane knjige na razpolago pri njihovi prodajni službi, in
se dogo-vorila tudi za ponatise. Ker se je prijavilo več kot 300
kolegic in nekaj kolegov za povrh, kaže, da ga bodo še ponovili.
V katalogu Založbe Rokus, ki je tudi založnica Slavistične
knjižnice, najdemo skorajda pol Slavističnega društva
Slovenije. Prim. Delo 8. 11. 2000, št. 259, str. 29 (Književni
listi); Nedelo 12. 11. 2000, št. 45, str. 2 itd.

10. 11. 2000   Na radiu Ars je članica SD Alenka Kraigher
Gregorc gostila častnega člana SD, akad. dr. Jožeta
Toporišiča.

10. 11. 2000   Grmada dela z zaključevanjem priprav na
seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki bo v
prihodnjih tednih dvakrat izveden v Novi Gorici, udeležilo pa se
ga bo nad 150 kolegov in kolegic.

10. 11. 2000   NUK je pripravila krajši brezplačni tečaj za
iskanje po elektronskih informacijskih virih (zbirke podatkov
na strežniku za cederome, elektronske revije). Vsebina tečaja:
predstavitev informacijskih  virov, tehnike iskanja in praktično
delo, sporoča Gorazd Vodeb.


IDEJICA  ALI PRISPEVEK K METODIKI
ZA POTREBE PRAKTIČNEGA UČENJA V RAZREDU
(NI ZA ZNANSTVENE NAMENE)
Med ustvarjanjem svoje naloge o mestu narečja pri pouku
slovenščine je kolegica Lilijana Fijavž iz Križevcev svojo
pedagoško prakso razširila tudi na lastni naraščaj in skušala
petletnemu prleškemu sineku razširiti življenjske razsežnosti
s polglasnikom. Ko mu je nekega večera namenjala premalo
pozornosti, se je pohvalil: "Mama, jaz pa vem, kako se
pravilno po slovensko reče pé:s!" "No, kako?" "P∂s." Ker je bila
mami navdušena nad čistim polglasnikom, nadobudnež
nadaljuje: "Mama, jaz vem tudi, kako se reče samici od psa."
"Res?" "Ja, reče se küsa," in seveda v narečnem izrazu za
psico uporabi pristni prleški dolgi u s preglasom.


11. 11. 2000   Skorajda 15.000 zadovoljnih obrazov se je videlo
na tradicionalnem pohodu od Litije do Čateža. Med triurnim
pohodom so imeli vmesne postojanke, kjer so pokušali domače
dobrote in seveda pravkar dozoreli cviček. Prim. Nedelo 12. 11.
2000, št. 45, str. 2.

12. 11. 2000   V Vestniku Univerze v Ljubljani (št. 8, str. 14--17)
piše dr. Jože Ciperle o petem rektorju Univerze v Ljubljani,
dr. Francetu Kidriču. Ko se je s prava prepisal na slavistiko, je v
Jagićevem seminarju že takoj prvi teden dobil referat o
Rybnikove izdaje ruskih bylin. Leta 1948 se je razočaran
umaknil z Univerze, ki je po njegovem mnenju "postala  boljša
srednja šola".

12. 11. 2000   Brambovci za francoščino so razglasili največje
jezikovne prestopnike. Prvo mesto pri uvajanju frangleščine je
osvojil obrambni minister, ker je od svojih vojakov zahteval, da
izboljšajo angleščino, ker jo bodo potrebovali pri sodelovanju z
Natom. Na drugo stopničko so postavili predsednika upravnega
odbora letalske družbe, ki je zahteval, da se piloti s svojimi
rojaki v kontrolnih stolpih pogovarjajo v angleščini. Na tretji
sramotilni steber so pribili kmetijskega ministra, ker je spletna
stran ministrstva za kmetijstvo v angleščini. Za slovenske
razmere je vse to že utečeno in samoumevno, le sramotilnih
stebrov nimamo, ker menda sploh ni nič narobe z javno rabo
slovenščine. Prim. Nedelo 12. 11. 2000, št. 45, str. 15.

 13. 11. 2000   Prva dama vesoljne slavistike, dr. Alenka Šivic
Dular, je sklicala šesto sejo  Organizacijskega odbora
Slovenskega slavističnega komiteja za pripravo 13.
mednarodnega slavističnega kongresa v Ljubljani. Obravnavali
so poročilo o zasedanju Mednarodnega slavističnega komiteja
(Zagreb, 16.--18. oktober 2000), trenutno stanje organizacijskih
priprav, poročilo o finančnih vprašanjih, se dogovorili o
nalogah v letih 2000 in 2001.

13. 11. 2000   Do 11. decembra 2000 bo v Celovcu predbožična
razstava treh dežel -- Koroške, Slovenije in Italije. Iz vsake naj
bi sodelovalo vsaj pet razstavljavcev. Težišče razstave so
predmeti ljudske umetnosti, ki so povezani z božično in zimsko
tematiko, sodelovali pa bodo med drugim npr. tudi akademski
kipar Kojedic iz Kranja in vrhunski koroški slikar Bernad
Svetnik. Pri organizaciji prireditve je pomagala dr. Herta
Maurer-Lausegger, asistentka celovške slavistike.

14. 11. 2000   Založba Rokus, ki je tudi založnica Slavistične
knjižnice, je izdala delovni zvezek za izbirni predmet šolsko
novinarstvo v zadnjem triletju devetletke Naš časopis,
Pripravili so ga Miha Mohor, ki je strnil svoje bogate izkušnje
pri ustvarjanju šolskih časopisov, Manca Košir, ki ni članica
SD, in Marija Stanonik, ki je ustvarila drugi del zvezka, v
katerem je prikupno podala osnovno znanje in praktične
napotke pri zbiranju slovenskega izročila. Ker se zbiranje
ljudskega izročila vedno bolj širi, je zapolnila vedno bolj
zevajočo vrzel. Pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad
Fužine, Studenec 2 A, 1260 Ljubljana Polje, brezplačni tel. 080
19 90; e-naslov: rokus na rokus.com.