[SlovLit] Makedonska i slovenečka literatura

[Miran Hladnik]

Z Makedonci
Spleteničenje

===========

Z Makedonci

Dogodki se prehitevajo, zato šele zdaj poročam o slovensko-makedonski
konferenci z naslovom Slovenski in makedonski jezik ter literatura v
sodobnih družbenih okoliščinah, ki se je začela včeraj, 26. oktobra, na
slavistiki Filozofske fakultete. Od literatov so nastopili Dragi Stefanija,
Nada Petkovska, Vladimir Osolnik, Miran Hladnik, Marko Juvan, Igor Saksida,
Jadranka Vladova in Naume Radičeski, danes pa pridejo na vrsto še Aleš
Bjelčevič, Peter Svetina, Marija Stanonik, Nina Anastasova-Škrinjarić,
Alojzija Zupan-Sosič, Stojka Bojkovska, Boža Krakar-Vogel, Aleksandar
Prokopiev in Irena Novak-Popov. Kako prav je, da nas kdaj kdo obišče in nas
tako spravi skupaj v predavalnico -- sicer bi le bolj od daleč vedeli, kaj
počnejo naši kolegi iz sosednjih kabinetov in kako to počnejo. Osebno me je
razveselila izjava Marka Juvana, da ga pri literaturi najbolj zanimajo zveze
med besedili. Če pogledam na svoje delo, lahko rečem nekaj podobnega. Le da
mene bolj zanimajo tiste vezi, ki jih ustvarja sporočilo, oseba avtorja,
časopis ali zbirka, v kateri so objavljena, snovne in motivne sorodnosti,
Markota pa najbrž bolj tiste, ki se tičejo forme. Čeprav se lotevava
različnih besedil, bi lahko, kaj Marko?, dali tej usmeritvi skupno ime,
ustanovili svojo "šolo"? :-) Igor Saksida je v nastopu blestel s tipologijo
mladinske literature in najbolj podrobno obdelal tisti del pojava, ki ga
določa avtorska perspektiva. Igor, bi prenos težišča k bralcu kaj olajšal
prizadevanje za splošno sprejemljivo definicijo? Jadranki Vladovi: Naše
težave z definicijami (kaj je mladinska literatura, kaj je povest, kaj je
trivialna literatura) izvirajo iz hotenja, zajeti bistvo pojava, kakor je
izraženo v besedilu. Sam se zavzemam za definicije, ki izhajajo iz
statistično raziskanih funkcij pojava, torej iz ugotovitev, iz kakšnih pobud
in s kakšnim učinkom bralec konzumira naštete vrste besedil. Kjer take
raziskave niso mogoče, naj obvelja dogovor, kaj  pojmi natančno pomenijo (v
stilu "postavimo, da ?").  Čisti strokovni pojmi so namreč samo pogoj in
orodje za raziskave, ne pa njihov cilj. --- Bistrica Mirkulovska žal ni
mogla priti v Ljubljano, Igor Grdina pa se je nastopu odpovedal, ker so ga v
program uvrstili za kolega z nižjim akademskim nazivom.

============

Spleteničenje

V Nuku vabijo k uporabi zgoščenke Bookfind Premier; zbirka služi za iskanje
knjig v angleškem jeziku na tržišču.

V diskusijski skupini Humanist
(http://www.kcl.ac.uk/humanities/cch/humanist/) poteka debata o
samoarhiviranju razprav, ki tako postanejo globalno dostopne strokovni
javnosti (prim. tudi
http://www.dlib.org/dlib/october00/10inbrief.html#HARNAD). Eno tako mesto,
kjer lahko naložimo svoje članke, je menda
http://www.cogsci.soton.ac.uk/~harnad/amlet.html.

Http://www.nusaderenda.com/slo/besedila/neklicime.html -- M. Vlašič, Nuša
Derenda, Ne kliči me, Boginja in Čez dvajset let (tri popevkarska besedila).

Http://citeseer.nj.nec.com/cs?q=hypertext&submit=Search+Citations&cs=1 --
iskalnik humanističnih publikacij v spletu.

lp miran