[SlovLit] Kronika SDS št. 21 (92 KB), pošilja Zoltan Jan

[Miran Hladnik]

Http://www.neticom.si/kronika
Letnik 4, št. 21; Pošilja dr. Zoltan JAN, Cankarjeva 84, 5000 Nova Gorica

Ptice selivke so odletele v tople kraje, študentje odfrčali v visoke šole,
mir, ah, lega na zemljo. Kalijo ga šolske naloge, kampanje šolskih
oblasti, papirnate vojne, kongresi in zborovanja, nove knjige in študije ...
Preživeli smo volitve, državnozborske in slavistične, tako da imamo
poleg novih poslancev tudi novega predsednika Slavističnega društva
Slovenije, ki pa bo prevzel vsa pooblastila in dolžnosti 1. januarja 2001
in tako postal 22. predsednik v zgodovini našega društva ter prvi v
novem tisočletju. Novemu predsedniku, dr. Marku Jesenšku, tajnici
Jani Zemljarič Miklavčič, blagajničarki Leonori Grah Nardoni in
vsem  izvoljenim članom upravnega odbora uspešno ter ustvarjalno delo!

25. 9. 2000    Odmevi na Kroniko št. 20:
Častna članica SD, dr. Alenka Glazer, dopolnjuje pojasnilo
častnega člana SD, dr. Joža Mahniča, o hišici dr. Marje Boršnik na
parceli na Špiku (Drulovka pri Kranju). Zemljišče si je dr. Marja Boršnik
kupila od nekega kmeta še pred drugo svetovno vojno za dediščino po
sorodniku duhovniku, s honorarjem za monografijo o Aškercu pa si je
nato postavila hišico. Ker je vedno rada pomagala in ker si je želela
primerne družbe, je po vojni brezplačno odstopila del svojega prostora
dr. Dušanu Kermaunerju, da si je na njem postavil montažno hišico. Ko
je bila prvotna kmetija nacionalizirana, je dosegla, da je del tega
zemljišča občina Kranj dala na razpolago Slavističnemu društvu za 99
let, in nato sta si tam postavila svoji hišici še profesorja Janko Jurančič
in Viktor Smolej. Dopolnitev je zanimiva, ker kaže značajske poteze
častne članice in dolgoletne predsednice SD, dr. Marje Boršnik. Vedno je
skušala okrog sebe oblikovati kolektiv in je združevala moči slavistov,
neprestano je spodbujala skupinsko delo, kakor se vidi iz Prežihovega
zbornika, ki je nastal v njenem seminarju.

VABILO K SODELOVANJU
Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o dogodkih, ki bi
zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost kolegov).
Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski obliki, da
ni nepotrebnih napak pri prepisovanju.
V ozadju našega lističa je le en sam slehernik, ki ve, kar izve, in opazi,
kar vidi iz svoje človeške omejenosti.

5. 7. 2000    Pogrešani kolegi. Pošta je tokrat razglasila za neznane,
umrle, odseljene ... in nam vrnila Kroniko št. 20, ki smo jo skušali
poslati temle kolegom: Martina Belšak, Andrejka Flis, Simoneta
Gazvoda, Metka Kordigel, Jure Korstnik, Andreja Lavrič, Marija
Novak, Sanja Pirc in Tina Potrata. Iščemo tudi kolege: Fani Medved
iz Škofljice, Lilijano Kokalj iz Murske Sobote in Matijo (?) Majcenovič
iz Kamnika, ki so nakazali članarino, vendar niso sporočili naslova, tako
da jih nimamo na seznamu članov in jim ne moremo pošiljati društvenih
obvestil. Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam sporoči njihove naslove.

5. 7. 2000    Tisk 20. številke Kronike: 209.563,20 SIT, poštnina:
68.096,95 SIT.

NOVE POKLICNE KOLEGICE
Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani so od 20. junija do 30. septembra 2000
diplomirali:
Bernarda Boh, Romana Debeljak, Nataša Domadenik, Barbara
Draksler, Martina Grmek, Suzana Guček, Katarina Hafner
Blatnik, Petra Kodre, Špela Kok, Tina Rupnik, Miriam Svete,
Karmen Šemrl, Andrej Šurla, Irena Vičič Brišnik.

V prejšnji številki Kronike je s seznama mariborskih diplomantov
izpadla kolegica Sonja Černela, ki se ji opravičujemo za nerodnost.
Do zaključka redakcije še niso bili preverjeni, potrjeni in urejeni
podatki o diplomantih v junijskem roku.

Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem
tudi prisrčno vabilo,
da se nam tisti, ki še niso člani in članice Slavističnega društva
Slovenije, pridružijo.


20. 8. 2000    Lanska nagrajenka SD, Matejka Grgič, je v Primorskem
dnevniku pripravila celostranski prispevek ob otvoritvi prenovljene
domačije Kosovelovih v Tomaju.

21. 8. 2000    V Večerovem članku Kritika in sodobni populizem Marjan
Ogrinc med drugim meni: Zadnjih deset let je usahnil dobršen del bolj
poglobljenega kritiškega pisanja na Slovenskem, ker ga je nedomestilo
kratko informativno novičkarstvo. Vrednotenje se je umaknilo
informacijam, zanje pa je dovolj prepisovati sporočila za javnost ali imeti
dobre stike s službami za stike z javnostjo. Kultura je delna, vendar
zanemarljiva izjema. Tudi tu novičarstvo nadomešča kritiško misel,
internet žurnalizem pa pomanjkanje razmisleka s poplavo neselektivnih
informacij. S tem se izgublja sposobnost širšega, bolj globalnega in s
tem daljnoročnejšega -- da ne rečem civilizacijskega -- vpogleda,
vrednotenja ni več, okus večine pa spet odloča o preživetju neke
izraznosti. Pa smo spet pri logiki trga. Prihodnjič se bom posvetil
daljnoročnim posledicam takšnega odnosa do ustvarjalnosti.

23. 8. 2000    Iz današnjega Večera povzemamo: Danes se bo končal četrti
mednarodni Vebrov simpozij, ki se je pričel v soboto, 19. avgusta. Dr.
Matjaž Potrč, predsednik Slovenskega filozofskega društva, je opazil
kritičnost tujih udeležencev kongresa do Vebrove filozofije: "Kar se tiče
ostrosti misli, Veber ni tako pomemben kot njegov učitelj Meinong.
Moram pa reči, da je izjemno jasen mislec. [...] Sedaj mogoče ni več tako
popularna, je pa gotovo še zmeraj najboljša filozofija, ki je bila napisana
v slovenskem jeziku. [...] Izhajal je iz psiholoških doživljajev in mislil,
da
ima vsak od nas tako etične, estetične, in -- ne glede na to, ali je veren
ali ne -- tudi religiozne doživljaje. Za vsako izmed teh bistvenih
psiholoških podlag je napisal eno knjigo."

LJUDSKO IZROČILO
* * *
"Bil sem zopet profesor ljubljanske univerze. V družabnem življenju se
ni veliko spremenilo, saj sem preprosto ostal sredi istih ljudi kakor
poprej. Na fakulteti ni bilo novih, ker so bila vsa mesta zasedena s
starimi znanci. Filozof France Veber je -- kakor prejšnje čase -- enkrat
na leto izdajal debelo filozofsko delo, njegova žena pa ga je prav tako
obdarovala z enim novim otrokom. In kakor prejšnja leta sta bila
velika prijatelja z Nahtigalom, na to pa je bila Nahtigalova žena zelo
ljubosumna."
Vojeslav Mole: Iz knjige spominov, Ljubljana, Slovenska matica, 1970, str.
484
* * *

23. 8. 2000    Ker je član SD, Silvo Torkar, v Enciklopediji Slovenije
opazil napake pri navajanju podatkov o prvem znanem pismu v
slovenščini, je brezplačno poinštruiral svoje znanstvene kolege. (Matija
Perdon je prosil za pomoč arhidiakona Napokoja 1615. leta, ker je bil
obtožen in obsojen zaradi konkubizma.) Prim. Delo 23. 8. 2000, št. 195,
str. 12 (Znanost).

24. 8. 2000    Minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm se je včeraj
srečal z veleposlanico Zvezne republike Nemčije v Sloveniji Heike
Zenkner. Tema pogovora je bilo sodelovanje med državama tako na ravni
ministrstev kot na ravni neposrednega sodelovanja med
vzgojnoizobraževalnimi ustanovami, še  posebej visokošolskimi. Ob tem
je veleposlanica poudarila tudi pomen izmenjave študentov in
visokošolskih profesorjev, minister dr. Šturm pa je izrazil željo, da bo
Nemčija v prihodnosti omogočila ustanovitev lektorata za slovenski jezik
na eni od nemških univerz. Iz poročila Jasne Snežič v Večeru.

24. 8. 2000    V kavarni Muzeja novejše zgodovine v Celju so predstavili
knjigo dr. Marije Stanonik Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami.
Knjiga je zbirka pesmi, ki so jih napisali slovenski prisilni mobiliziranci
v nemško vojsko med drugo svetovno vojno.

IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA
K enotni podobi slovenskega slavističnega kongresa v Kopru so
prispevali tudi prijazni dijaki, ki so, oblečeni v prikupne majice
oranžne barve, hitro dobili vzdevek naranče. Razporejeni so bili po
vsem mestu in udeležencem (ti so bili prepoznavni zaradi vrečk
knjigarne Libris, v katerih je bilo gradivo in zavojček kave) dajali
pojasnila in jih usmerjali na različna prizorišča. Domačini so "naranče"
večkrat spraševali, za katero stranko delajo propagando. "Slavistično,"
so jim odgovarjale pomaranče. In mnogi Koprčani so jim ponujali
denarno podporo.

25. 8. 2000    Zgodovinarji ruske književnosti razlikujejo nekaj značilnih
obdobij. Zlato obdobje jim pomeni čas Tolstoja, Dostojevskega,
Turgenjeva in Čehova, srebrni vek pa pisatelji, kot so Andrejev, Kuprin,
Merežkovski in Bunin. Iz Stalinovega časa (torej tako imenovanega
jeklenega obdobja) omenjajo dela Vladimirja Majakovskega, Mihaila
Bulgakova, Danila Harmsa in Aleksandra Vavedenskega. Čas
perestrojke Mihaila Gorbačova, vključno z Jelcinovim časom, pa zanje
velja za železni vek ruske književnosti. Prav to obdobje je "fokusiral"
prevajalec Novica Antić za knjigo Železni vek, antologijo sodobne ruske
drame, ki je izšla v zbirki Ogledalo pri beograjski založbi Zepter Book
World. Antićeva antologija vsebuje petnajst dram železnega veka ruske
dramaturgije. Sodobni ruski dramatiki na najboljši možni način zrcalijo
travme prehoda družbe iz socialistične v kapitalistično ureditev. Žrtve
tega zgodovinskega procesa so -- kakor po navadi -- mali ljudje ali pa
pozabljeni velikani. Milan Madjarev v Dnevniku 25. 8. 2000.

25. 8. 2000    V Uradnem listu (št. 77, str. 9486) je objavljena Odredba o
spremembah in dopolnitvah odredbe o smeri in stopnji strokovne
izobrazbe učiteljev splošnoizobraževalnih predmetov in drugih strokovnih
delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Za učitelje
slovenščine ni sprememb.

25. 8. 2000    Na predstavitvi dvojezičnega izbora Kosovelove poezije v zelo
domiselni opremi Cvete Stepančič in Milojke Žalik Huzjan v Tomaju
sta poleg enkratne prevajalke Jolke Milič sodelovala tudi dr. Janez
Vrečko in dr. Marija Pirjevec-Paternu. Žlahtna beseda pod orehi pred
cerkvico Britof, živahen pogovor in žlahtna kapljica na dvorišču pred
domačijo Kosovelovih. Prevajalka in urednica novega izbora Kosovelovih
pesmi (objavljena je 201 pesem in z njimi se je ukvarjala več kot trideset

let) je mimogrede postorila marsikaj: poudarek je na vitalistični poeziji,
polni svetlih barv, kar spodbija teze o pesniku smrti temačnih barv;
dodala je italijanske odmeve, ki spodbijajo trditev Arnalda Bressana, da
pesnik na italijanski strani ni prestopil bregov Soče; popravila je kak
napačen prepis Antona Ocvirka itd. Kot je povedala Jolka Milič,
Kosovelova dvojezična antologijska zbirka stane 2000 tolarjev, torej je za
eno pesem v izvirniku in prevodu treba odšteti pol manj kot za poštnino
standardnega pisma (ta znaša 20 SIT, ena pesem pa le 10 SIT), ena
pesem, predgovor Janeza Vrečka, izbor fotografij, nekaj likovnih prilog
in citati odmevov pa so za povrh. Naročila in pojasnila: Občina Sežana,
Partizanska  4, 6210 Sežana (Bojana Kermolj, tel. 05 73 10 119).
Pojasnila za obiske domačije pri oskrbnici Dragici Sosič, tel. 05 76 41
854.
Prim. Primorski dnevnik 26. 8. 2000, št. 198, str. 1--2; Novi glas 7. 9.
2000, št. 32, str. 6, itd.

26. 8. 2000    V Tomaju otvoritev prenovljene domačije Kosovelovih in
spominske zbirke. Slavnostni govornik je bil častni član SD, akad. Ciril
Zlobec, ki je ob prazniku občine Sežana postal tudi častni občan občine,
kjer je njegova rojstna hiša. Iskrene čestitke. Prim. Primorski dnevnik
11. 8. 2000, št. 186, str. 2, in 27. 8. 2000, št. 199, str. 1--2; PrimN 29.
8. 2000, št. 69, str. 9; Kraški obzornik avg. 2000, št. 3 (praznične
strani),  itd.

26. 8. 2000    Tisti, ki še niso pozabili na počitnice, naj preberejo
nasvete
"Ace" v Večeru:
1. Ta naloga je, dragi moji, najtežja. Najprej moraš pospraviti vse
počitniške fotografije, saj obstaja nevarnost, da si jih boš neprestano
ogledoval/-a in jokal/-a.
2. Organiziraj si dan, ki ga imenuj Zadnja večerja s spomini na
počitnice. Najprej si pripravi slano kopel: v kopalno kad nasuj morsko
sol in čofotaj. Naslednji korak sicer ni sončenje, je pa poležavanje. Za to
priložnost si lahko natakneš tudi kopalke. Zadnja in najpomembnejša
pa je večerja -- naj bo obilna, saj bo ta dan zadnji, ko boš užival dopust.
3. Spomni se vseh grdih, nesramnih, ponižujočih, razočaranih
trenutkov, ki si jih doživel na morju. Prav gotovo bodo pregnali tvojo
otožnost. Če pa letos nisi doživel nič slabega, se vrni leto nazaj -- se bo
že
kaj našlo.
4. Na koledarčku si označi počitnice, proste dneve, sobote in nedelje --
imel/-a se boš česa veseliti, pa tudi videti bo, kot da šolskih dni sploh ni
veliko.
5. In še zadnji nasvet: Ne vem, zakaj bi se sploh trudili pozabiti na
počitnice, ker to tako ni mogoče!

27. 8. 2000    V visokem poletju slavi svoj življenjski jubilej,
osemdesetletnico, soustanoviteljica in predstojnica Oddelka za
slovanske jezike in književnosti na Pedagoški akademiji v Mariboru,
dolgoletna predsednica mariborskega Slavističnega društva in kulturna
delavka, profesorica Mira Medved. Čestitka se pridružujemo vsi člani
SD in vsi, ki jim je pomagala na njihovi poklicni poti. Več o ustvarjalnem
delu častne članice SD v članku dr. Zinke Zorko, ki je izšel v Večeru
24. 8. 2000.

28. 8. 2000    V današnjem Večeru poroča Martina Budal: Po statističnih
podatkih smo Slovenci vedno bolj izobraženi, študij pa je zmeraj daljši.
Ob popisu iz prebivalstva leta 1961 je imelo v Sloveniji višješolsko in
univerzitetno izobrazbo 1,8 odstotka Slovencev, deset let kasneje 3,3
odstotka, leta 1981 5,9 odstotka, po popisu leta 1991 pa že 8,8
odstotka. Po podatkih Statističnega letopisa Republike Slovenije 1999 se
je v šolskem letu 1974/75 vpisalo skoraj 27.000 študentov, desetletje
kasneje pa le slabih tisoč več. Velik porast vpisov je zaznamoval
devetdeseta leta, saj se je v šolskem letu 1997/98 na fakultete vpisalo
kar 67.000 študentov. V letih 1974/75 je diplomiralo 4110 študentov, v
osemdesetih letih pa nekaj manj kot 5900. Povečan vpis na fakultete v
devetdesetih letih se je pokazal šele po letu 1995, ko je število
diplomantov poskočilo na več kot 8000. Na žalost podatka o tem, koliko
študentov, vpisanih v prvi letnik, v enem šolskem letu študij dejansko
konča, za zdaj še ni, ker urad za statistiko še ni končal analize. Povečuje
se tudi vpis na podiplomski študij. Med letoma 1945 in 1994 je v
Sloveniji pridobilo naziv doktor znanosti 2960 ljudi, v letih 1995--98 pa
935. Podobno velja za magistrski in specialistični študij. V letih 1962--94
je ta naziv doseglo 6608 ljudi, v letih 1995--98 pa kar 2579. Po besedah
Brede Ložar univerzitetni študij traja povprečno pet do šest let, višjo
šolo pa študenti končajo v povprečju v štirih ali petih letih. Študenti na
podiplomskih programih končajo magistrski in specialistični študij
večinoma v treh do štirih letih, doktorat znanosti pa več kot polovica
opravi v enem šolskem letu.

28. 8. 2000    Delovo rubriko XX. stoletje -- slovenska književnost je
prevzel
član SD, akad. prof. dr. Janko Kos, in najprej na ogled postavil Ivana
Tavčarja.

28. 8. 2000    V Delovi prilogi Šolstvo lahko preberemo o trajnem natečaju
za mlade novinarje Mlada peresa.

28. 8. 2000    Z založbo Rokus smo podpisali pogodbo o sodelovanju pri
izdajanju knjižne zbirke Slavistična knjižnica, ki jo skušamo obuditi.
Letos bodo izšli dve deli v treh zvezkih, ki sta prispeli na razpis
Slavističnega društva Slovenije za pomoč pri izdaji znanstvene
monografije (prim. Kronika 2. 6. 2000, št. 19). Obljubljajo, da bo knjiga
mag. Alenki Gložančev Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje
izšla do slovenskega knjižnega sejma. Avtorica jo bo predstavila na
koprskem slavističnem kongresu.

29. 8. 2000        Član SD Slavko Pezdir v današnjem Delu (št. 200, str. 14)
poroča, da so sinoči v celjskem Narodnem domu četrtič razglasili
dobitnika Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta.
Strokovna žirija, ki ji je predsedoval častni član SD, dr. Matjaž Kmecl, je
letos prvič sklenila nagrado (600 tisoč tolarjev in plaketo mestne občine
Celje) enakovredno razdeliti dvema pesnikoma: Marjanu Strojanu za
zbirko Parniki v dežju in Cirilu Zlobcu za zbirko Samo ta dan imam. Kot
je žirija zapisala, je prebrala več kot 80 pesniških zbirk (izdanih od
lanskega do letošnjega junija). V priložnostni izjavi je častni član SD
Ciril Zlobec med drugim povedal: "Ko sem se po ,psihološkem šoku' ob
svoji sedemdesetletnici  strastno, v dobesednem smislu iz neke notranje
nuje, zagrizel v spominsko ekspertizo vsega svojega življenja in je v treh
letih in pol nastal že kar zajeten avtobiografski roman, Spomin kot
zgodba, mi je bilo, kot da sem si med pisanjem fizično in psihično
izpraskal dušo do živega, do krvi. V takšnem razpoloženju so se mi ob
pisanju romana zapisovale tudi pesmi, ki jih zdaj bralec lahko prebere v
zbirki Samo ta dan imam (tudi ta naslov je metaforičen!). Približno
polovica jih je iz tistega časa. Potem sem nadaljeval po tej poti, samo da
sem se ves prevesil iz proze v poezijo. Zato je razumljivo, da so v zbirko
dovolj enakopravno zajeti vsi moji že znani tematski krogi, ki pa celote,
upam, ne sekajo na posamezne cikle, nasprotno: sam jo imam za eno
svojih izpovedno najbolj zgoščenih zbirk." Obe deli sta izšli pri
Prešernovi družbi. Tako je Ciril Zlobec po petdesetih letih prejel svojo
drugo Veroniko (njegova zvesta življenjska spremljevalka se tudi imenuje
Veronika).

29. 8. 2000    Na jesenskem roku državne mature 1491 kandidatov piše
naloge iz slovenskega jezika. (Čeprav ima največjo težo šolski esej iz
književnosti, se je iz uradnega naziva našega predmeta književnost
preprosto izgubila.) Kolegom zunanjim ocenjevalcem mnogo moči!

30. 8. 2000    Dočakali smo izid 10. zbornika Slavističnega društva
Slovenije, Slovensko jezikoslovje danes in jutri, ki na 344 straneh
prinaša referate z lanskega celjskega slavističnega kongresa. Dr. Majda
Kaučič Baša nas je ob tem opozorila na svoje zapleteno delovno
razmerje in na napako, ki se je prikradla pod njeno ime. Redno je
zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, honorarno pa se
trudi na Filozofski fakulteti v Trstu. Žal smo upoštevali le slednje.
Upajmo, da bo zbornik kljub temu v hipu razprodan in da bo založba
Zavoda RS za šolstvo prihodnje leto še voljna, da ga sprejme v svoj
program.


31. 8. 2000    Na pragu tisočletnice prve omembe Gorice je izšla knjiga
Goriško podnebje -- Clima Goritiense Antona Muznika. V njej je dr.
Marjan Dolgan objavil tudi študijo o Pregljevih upodobitvah tega
imenitnega zdravnika, izvirnik pa je umestil v čas in prostor dr. Branko
Marušič.

31. 8. 2000    Na Ministrstvu za šolstvo in šport so vsi kilogrami papirjev,
s katerimi je dr. Irena Novak Popov utemeljila slavistične predloge za
letošnjo nagrado RS za področje šolstva. Upamo, da bo setev klas
pognala. Prim. Kronika 29. 5. 2000, št. 19.

1. 9. 2000    Ustanovljeno je društvo Učiteljska zbornica, ki naj bi
prerasla v pravo zbornico. Prim. Delo 1. 9. 2000, št. 203, str. 2, in 6. 9.
2000, št. 207, str. 6.

1. 9. 2000    V Kopru se je sestala armada kolegic, ki pripravljajo
slovenski slavistični kongres, ki ga bodo gostili v začetku oktobra. Danes
večina dam sicer ne nosi kril, a verjamemo, da bodo dobila krila, na
katerih bo vsa organizacija poletela do vrtoglavih višin.

1. 9. 2000    Založba Rokus je v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani (ob
imenitni višnjevi torti in penini) predstavila učbeniški komplet Na pragu
besedila (učbenik delovni zvezek, priročnik za učitelje, rešitve vaj in
videokaseta). Avtorice, dr. Marja Bešter, dr. Martina Križaj Ortar,
prof. Marija Končina, prof. Mojca Poznanovič in prof. Mojca
Bavdek so opravile obsežno in zahtevno delo, ki sodi v zvrst najbolj
nehvaležnih, saj jih pregleda in večkrat preštudira na stotine kolegov in
na tisoče učencev. Založbi Rokus smo predlagali, da s pokrajinskimi
slavističnimi društvi pripravi pogovore med avtoricami in kolegi, saj si
marsikdo ne zaupa ob novem načinu dela, kot je pojasnila SIBILA v
Družini 10. 9. 2000, št. 37, str. 10. Dodatna pojasnila in naročila:
Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1260 Ljubljana, tel. 01 540
97 99, faks 01 540 02 7.

2. 9. 2000    Novo številko Šolskih razgledov je uredil novi odgovorni
urednik prof. Tine Logar, član SD, in dokaj prenovil podobo tega
štirinajstdnevnika za "prosvetne delavce" (pred tem je časopis imel
naslov Prosvetni delavec, njegov predhodnik pa je bil Učiteljski tovariš).
Dosedanji osrednji ustvarjalec, član SD, mag. Stanko Šimenc, se
postopoma poslavlja od uspešno opravljenega dela, čeprav bo njegova
sled še dolgo vidna. Med novimi rubrikami opozarjamo na Odmeve
stroke: književni pouk, ki jo piše članica SD, dr. Boža Krakar Vogel.
Med knjižnimi novostmi naših strok Šolski razgledi navajajo monografijo
članice SD, mag. Emice Antončič Anton Podbevšek in njegova vloga v
razvoju slovenske moderne književnosti, ki je izšla v zbirki Znamenja pri
založbi Obzorja. Prim. Delo 27. 9. 2000, št. 225, str. 30 (Književni listi).

2. 9. 2000    O letošnji najnovejši številki revije
Dialogi (št. 5/6) piše v današnjem Večeru Nataša Jenuš: Z
akademskim slikarjem Markom Jakšetom se je pogovarjala Aleksandra
Kostič, in ker sta prijatelja, se v njunem pogovoru vsekakor čuti, da se
poznata malce bolj. "Marko redno pošilja v Maribor in tudi še kam
drugam razglednice, vizualno-tekstovne poštne umetnine z nabritimi in
poetičnimi komentarji. Poleg slikarstva je namreč njegova ljubezen tudi
jezik ..." O vrednotenju in literarni vedi ob prelomu tisočletja pa v
Dialogih razpravlja tudi Marijan Dovič. O delavstvu in prazniku objavlja
prispevek Peter Simonič, Franc Križnar pa piše o glasbi v Prešernovem
času in prostoru in Prešernovi poeziji v luči glasbe. Pod zaznamkom
Branje tokratna številka Dialogov ponuja Šalo Milana Vincetiča, odlomek
iz romana Trik z vrvjo (Roman o stepski melanhoniji) Ferija Lainščka,
Poskuse o empirizmu Jurija Hudolina, Ribje speve Ivana Dobnika, Zapik,
in čakaš Andreja Lutmana ter monokomedijo Vesne Furlančič Valentinčič
E ja! Dnevniški zapisi, ki so prav tako vedno zanimivo branje v Dialogih,
so v tej številki izpod peresa Brede Varl -- bralec jih pod naslovom Pa naj
mi še kdo črhne kakšno o sivini najde na zadnjih straneh revije.

2. 9. 2000    V polemiko o vlogi novoustanovljenega strateškega sveta za
vzgojo in izobraževanja ter stare komisije za vrednotenje prenove šolstva
se je vključila tudi članica SD, dr. Olga Kunst Gnamuš, ki je odprla
vrsto nerešenih vprašanj, ki so nastala s potezo novega ministra za
šolstvo. Prim. Delo 2. 9. 2000, št. 203, str. 30 (Sobotna priloga) +
nadaljevanja.

3. 9. 2000    V stresnem položaju pred pričetkom pouka, ko vsi učitelji
zbiramo zamisli za delo v razredu, listamo novo berilo in učbenik za prvi
letnik gimnazij in drugih štiriletnih srednjih šol Branja, kjer so poleg
obveznih besedil po učnem načrtu dodani še odlomki drugih temeljnih
del svetovne in slovenske književnosti. Didaktično zasnovo je pripravila
dr. Boža Krakar Vogel, spremna besedila za posamezna poglavja pa so
napisali Darinka Ambrož, Vinko Cuderman, Majda Degan Kapus,
Jana Kvas, Adrijana Špacapan in Marjan Štrancar. Dodatna
pojasnila in naročila: Izobraževalno založništvo DZS, Šmartinska c. 152
-- BTC, Hala VII, 158 Ljubljana; tel. 061 140 22 92, faks 061 185 17 30.

4. 9. 2000    Po poročanju današnjega Večera današnja šola ni več vsem
poslušna in podrejena resornemu ministrstvu, ravnatelji pa očitno ne
več vdani uslužbenci države. Ravnatelji šol, ki so lani vpeljale devetletko,
so menda na sestanku v Kranju 1. septembra uprizorili upor ministru,
državni sekretarki in predsednici ministrovega svetovalnega telesa. Ob
koncu prvega leta devetletke so slišali oceno, da je prvi razred zgodba o
uspehu. In v petek, ko naj bi bil na posvetu Zavod RS za šolstvo, ki je
njihovo delo spremljal, le-tega predstavil, se zgodi, da se državna
sekretarka odloči drugače; Zavodove ugotovitve naj bi ravnatelji slišali
na enem prihodnjih posvetov, v petek pa prisluhnili dr. Darji Piciga.
Strateški svet, ki mu predseduje, naj bi bil namreč prišel do šokantnih
ugotovitev pri uvajanju in spremljanju devetletke: za sedmi razred naj bi
se namreč od 57 šol, ki bodo devetletni program vpeljevale v tem
šolskem letu, odločilo le 8 šol, prihodnje leto pa od 73 prijavljenih le še
6. Zato se zdi strateškemu svetu smiselno razmisliti o vsaj enoletnem
predahu pri uvajanju, tako da v prihodnjem šolskem letu devetletke v 7.
razredu sploh ne bi bilo. In odločitev o morebitnem predahu bi morala
biti sprejeta v naslednjih desetih dneh. Še pred volitvami torej.

4. 9. 2000    V Trstu se je pričel seminar za slovenske šolnike, h
kateremu so tudi letos veliko prispevali slovenisti. Program je oblikovala
članica SD, prof. Andreja Duhovnik Antoni, svetovalka Zavoda RS za
šolstvo, uvodno predavanje je imel dr. Marko Stabej, pa tudi prof.
Milena Ivšek, prof. Darinka Rosc Leskovec, prof. Berta Kogoj, prof.
Marija Sivec, prof. Milan Čotar in drugi. Pomen in dogajanje na
seminarju je v obsežnem intervjuju (s čudovitim portretom) predstavila
prof. Andreja Duhovnik. Prim. Primorski dnevnik 2. 9. 2000, št. 204,
str. 7; 15. 9. 2000, št. 215, itd.

5. 9. 2000    Državni svet RS je izdal zbornik prispevkov junijske javne
predstavitve mnenj o zakonski ureditvi rabe slovenščine kot uradnega
jezika. Prim. Kronika 3. 6. 2000, št. 19.

5. 9. 2000    V Večeru poroča Petra Zemljič, da bo letošnjo nagrado
Vilenica prejel Slavko Mihalić. Letošnja Vilenica bo tako kot po navadi
trajala štiri dni, od 6. do 9. septembra, in se je bo udeležilo okoli 100
gostov iz 27 držav. Po besedah Iztoka Osojnika, direktorja Vilenice, bo
celotno mednarodno srečanje pisatelje stalo okoli 37 milijonov tolarjev,
od tega jih je 11 zagotovilo ministrstvo za kulturo, drugo pa sponzorji.

5. 9. 2000    V novem šolskem letu prihaja v roke slovenskih učencev in
dijakov novo dopolnilno didaktično sredstvo v obliki dveh izdaj
koledarskega kompleta, namenjenega učencem osnovnih in srednjih šol:
dvainpetdeset strani obsegajoč stenski koledar Moji šolski tedni (obešen
doma) in učenčev dnevniški zvezek-rokovnik Moji dnevi (ki ga bodo
uporabniki občasno nosili s seboj v šolo in spet domov). Avtor projekta
Viktor Konjar takole povzema pomen obeh koledarskih izdaj: opravljali
bosta precej več kot zgolj dekorativno koledarsko-rokovniško funkcijo,
spodbujali naj bi učence k rednemu programiranju obveznosti in k
hkratnemu vsakodnevnemu zapisovanju vsega, kar doživljajo; jih kar se
da neposredno opozarjali na značilnosti, lepote in posebnosti slovenske
domovine (ta je na koledarju celovito predstavljena); promovirali v
njihovih očeh -- za zgled in spodbudo -- najbolj dejavne, prodorne in
uspešne vrstnike ter njihove dosežke; prispevali k občutju in zavesti
smiselnosti vsega, kar je povezano z rastjo posameznikove
individualnosti; tesneje in z večjo mero vzajemnosti povezovali dom in
šolo.  Prim. članek Petre Vidali v Večeru 5. 9. 2000.

5. 9. 2000    Na univerzi Chiba na Japonskem je bila 5. septembra 2000
premiera videofilma Bread from the black kitchen dr. Herte Maurer-
Lausegger s celovške slavistike. Videodokumentacija je opremljena z
angleškimi podnaslovi.

IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA
Na družabnem večeru je bilo najbolj zapleteno razporediti k skupni mizi
referente in goste predsednika SD (ki je ostal brez stola in so ga
naknadno vštulili k mizi), ker eni niso hoteli sedeti pri drugih, tretji so
se izogibali četrtih. Ob okusnih dobrotah istrske kuhinje (kuharskega
mojstra je inštruirala članica organizacijskega odbora, prof. Alferija
Bržan) se je potem vse srečno izteklo v zgodnje jutranje ure, saj so
najbolj vztrajni razneženo obujali slavistične pripetljaje do treh, ko je
zmanjkalo pijače in cigaret ter so bile pogrnjene mize za zajtrk.

4. 9. 2000    Uredništvo revije Jezik in slovstvo je v skladu s sklepom
upravnega odbora SD poslalo poročilo o delu, v katerem je predstavilo,
kako bo zagotovilo redno izhajanje revije in preseglo sedanje nevzdržno
stanje (prim. Kronika 2. 6. 2000, št. 19). Žal vsebuje vrsto netočnosti,
vendar ne mislimo polemizirati, ker je pomembnejše, da bo revija
ponovno dobila vzgon in mesto, ki ga je imela. Predsednik je uredniku
predlagal, da poročilo predstavi na občnem zboru SD v Kopru. Brali ga
bomo torej tudi v Zborniku SD št. 11, ki bo prinašal gradivo s
koprskega kongresa.

6. 9. 2000    Dočakali smo tudi prvo letošnjo številko Slavistične revije,
ki se je pridružila številnim publikacijam, ki se kot jesenske jate ptic
selivk zbirajo na naših mizah. Ker svoje spletne strani po 7. maju 1996
še niso obnovili (e-naslov http://www.ijs.si/lit/sr.html [pa so jo!, op. m.
h.]),
naj peš prepišemo del kazala -- Monika Kalin Golob: Razvoj slicevalnih
avtomatizmov v prvem slovenskem dnevniku; Zvonko Kovač: Secesija v
hrvaški kajkavski poeziji; Tatjana Srebot Rejec: Še o fonemu /v/ in
njegovih alofonih; Mihaela Jeriček: Modeli interpretacije pri Tarasu
Kermaunerju (upajmo, da je vsaj ona prebrala večino Kermaunerjevega
opusa, namreč 95 knjig in 1260 objav v periodiki, saj menda svojih del
tudi sam ne bere in tudi korekture prepušča drugim; mimogrede:
Mladinska revija ni izhajala leta 1964 -- se je pač zatipkala letnica
1946); Vladimir B. Katajev: A. I. Solženicin o A. P. Čehovu. V rubriki
Ocene, zapiski, poročila, gradivo objavljajo Aleksander Skaza,
Marijan Dović, Matjaž Zaplotnik in Peter Svetina. Ob
šestdesetletnici dr. Ade Vidovič Muha je Anka Sollner Perdih izdala
njeno osebno bibliografijo. Čestitkam se pridružujemo tudi mi -- malo
pozno, pa toliko bolj iskreno. Naročila in dodatna pojasnila: Slavistično
društvo Slovenije, Uredništvo Slavistične revije, Aškerčeva 2, 1000
Ljubljana. Člani Slavističnega društva imajo pri celoletni naročnini 30-
odstotni popust.

6. 9. 2000    Letošnja četrta številka revije Slovenščina v šoli vsebuje
vrsto zanimivih prispevkov, za  likovno prilogo pa so izbrali kolaže
bralnega kluba Osnovne šole Riharda Jakopiča v Ljubljani, ki ga vodi
Mojca Honzak. Iz vsebine: Boža Krakar Vogel piše o obeh učbeniških
kompletih Branja (gl. Kronika 1. 9. 2000), o pouku branja razpravljajo
Tatjana Jenko, Marjanca Starc in Vida Cajner, objavljeni so
prispevki Lidije Golc in Leonide Močivnik o govornih nastopih;
predstavljeni so nekateri projekti (Lilijana Vovk, Andreja Čuk, Mojca
Osvald, Sonja Štembergar, Bernarda Đekovski, Simona Napast),
Ivana Potočnik piše o možnem delu pri izbirnem predmetu šolsko
novinarstvo, Miha Mohor razčlenjuje pomen šolskih tiskov, Vera Šeško
pa razmišlja o samovrednotenju učiteljevega dela. Ker ustanovitelj in
dosedanji urednik revije, prof. Silvo Fatur, še ni obupal v svojih
prizadevanjih, da bi spokojno užival svojo pokojnino, je postala nova
urednica prof. Sonja Starc. Škoda, da spletkarji za našo predmetno
skupino že dolgo ne posodabljajo tudi strani te revije. Naročila: Založba
ZŠ, Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, p. p. 2063, 1000 Ljubljana, tel.
061  300 51 13, faks 061 300 51 99. Celoletna naročnina: 5000 SIT, za
pravne osebe 8500 SIT. Člani Slavističnega društva Slovenije imajo pri
naročnini 20-odstotni popust.

7. 9. 2000    Danes so člani Slavističnega društva Slovenije prejeli
osebno ponudbo za nakup četrte, prenovljene in razširjene izdaje
Slovenske slovnice akad. dr. Jožeta Toporišiča. Prihranek pri tem
naročilu znaša pol letne članarine.

8. 9. 2000    Minister za šolstvo in šport, dr. Lovro Šturm je včeraj
napovedal, da bo po končani javni razpravi spremenil postopek za
prehod iz osnovne v srednjo šolo in ukinil točkovanje. Isti razlog je
botroval tudi odprtju javne razprave o sedanjem modelu mature, saj naj
bi se mladi učili preveč na pamet. Po ministrovih pojasnilih naj bi v
razpravi, ki bo potekala do konca meseca, prisluhnili predlogom
področnih javnih zavodov, strokovnega sveta, učiteljev in staršev. Burne
polemike. Iz poročila Maje Čepin v Dnevniku 9. 9. 2000.

IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA
Čast razpravljavcev je reševal častni član SD, akad. dr. Jože
Toporišič, ki se je po uradni statistiki najpogosteje oglaševal in je tudi
z dolžino predstavitve svoje Slovenske slovnice (oziroma polemiko s
"srednješolkami", to je avtoricami srednješolskega učbenika učbenika
Na pragu besedila) prekosil pregovorno najbolj ekstenzivno častno
članico SD, dr. Bredo Pogorelec.

8. 9. 2000    V Slomškovem domu v Celovcu je bila tiskovna konferenca,
na kateri so dr. Herta Maurer-Lausegger, asistentka celovške
slavistike, sponzor Franz-Josef Kurpicz, poslovodja podjetja Economic-
Team GmbH iz Windhagna v Nemčiji, ter celovška Mohorjeva založba
predstavili spletne strani http://kwfilm.uni-klu.ac.at, videofilm Bread
from the black kitchen (slovensko verzijo z angleškimi podnaslovi) ter
besedilno prilogo z enakim naslovom. Podjetje Economic-Team GmbH je
na 96 trojezičnih spletnih straneh omogočilo predstavitev filmskih
projektov dr. Herte Maurer-Lausegger in njenega raziskovalnega dela. V
program je vključena tudi njena etnografska razstava v Podnu z
naslovom Od zrna do kruha iz črne kuhinje. Videofilme o mlinih, žagah
in ovčereji ter starem kmečkem orodju, saneh in peki kruha je odslej
mogoče naročiti tudi po internetu. Avtorja z veseljem pričakujeta
odmeve in vse prav lepo pozdravljata.

9. 9. 2000    Konec prvega tedna "ta pravega pouka" lahko v Večerovi
rubriki Najstniška scena preberemo pet Mininih drznih  nasvetov z
naslovom Kako se lahko veselimo šole [prepisujemo, ker morda učinkuje
tudi za tiste tik pred drugo puberteto]:
1. Spomnimo se sošolcev in učiteljev, ki smo jih  pogrešali in se jih tako
razveselili, ko smo jih zagledali.
2. Veselimo se, da smo leto dni  starejši [po mojih izkušnjah je to
uporabno za tiste, ki niso mladi le po srcu, pač pa tudi po letih; sicer pa
velja "Vse je mogoče", kot bi rekel prof. Ocvirk].
3. Če smo prvo leto na šoli, se veselimo novih spoznanj, novih
prijateljstev.
4. Veselimo se okusnih sendvičev iz kantine, "špricanja", simpatije iz
višjega letnika, najljubšega predmeta (recimo kemije!) ...
5. Toliko je stvari, ki se jih lahko veselimo, in če se jih, je tudi šola
takoj
bolj zanimiva.


IDEJICA  ALI PRISPEVEK K METODIKI ZA POTREBE PRAKTIČNEGA UČENJA V RAZREDU
(NI ZA ZNANSTVENE NAMENE)
"Tudi tistim, ki so bili v šoli neuspešni, lahko pozneje v življenju uspe."
Dr. Janez Bečaj, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Dnevnik 4. 9. 2000

9. 9. 2000    V današnjem Večeru Vanja Alič poroča o poletni številki
Nove revije (julij--avgust): Uvajata jo eseja filozofa, teologa in slikarja
dr.
Marka Ivana Rupnika, letošnjega Prešernovega nagrajenca,  in dr.
Franceta Bučarja. Blok poezije napolnjujejo Tomaž Šalamun, Jože Snoj,
Ciril Bergles in Danica  Križanič Müller, prozo objavljata Nedeljka
Pirjevec in -- z odlomkom iz romana Trik z vrvjo, ki pravkar  izhaja v
Večerovem podlistku -- Feri Lainšček. Osrednji intervjuvanec je Dean
Komel. Posebna tematska  bloka sta si zaslužila Jannis Ritsos in Susan
Sontag. Spis Oblikovanje političnega prostora in političnih elit  na
Slovenskem je napisal Matevž Tomšič. V tokratnem bloku Forum so
objavljeni prispevki Deana Komela,  Clausa Leggewieja, Dietra Kramerja
in Joerna Ruesna -- veže jih kultura v razmerah globalizacije. Rubriko
Iz korespondence zapolnjuje Vladimir Majakovski.

9. 9. 2000    Išče se lektor ali lektorica, ki bi pogumno zastavil svojo
poklicno pot v Vilni (Litva), pa pazi naj, da ne bo ostal vse življenje
lektor kot pisec Kronike. Razpis je izšel v današnjem Delu, str. 9.

11. 9. 2000    Iz založbe Obzorja nam urednica in članica SD, prof.
Alenka Valh Lopert, sporoča, da uspešno potekajo priprave za izdajo
učbenika književnosti Svet književnosti II, saj se je akademiku dr.
Janku Kosu pridružil tudi dr. Tomo Virk. Knjiga bo izšla spomladi,
predstavljena bo na dveh seminarjih (gl. www.zalozba-obzorja.si --
Izobraževaje) ali Katalog programov stalnega strokovnega
spopolnjevanja, pripravljena bo torej za šolsko leto 2001/2002.
Slovenska slovnica dr. Jožeta Toporišiča bo ob začetku akademskega
leta predstavljena na Slovenskem slavističnem kongresu v Kopru v
petek, 6. 10. 2000; v okviru Slavističnega društva Maribor na Pedagoški
fakulteti konec oktobra; na Slovenskem knjižnem sejmu 29. 11. -- 3. 12.
(Ljubljana, Cankarjev dom, dan še ni določen). Z motivom naslovnice
tega dela so izdali tudi posebno razglednico (in jih zajetno količino
poklonili tudi našemu društvu, da bomo nanje pisali kratka sporočila
vesoljni slavistiki). Žal nam je, da država ni imela posluha pri prošnji za
sofinanciranje projekta ...

SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI
* * *
Rudi Šeligo: [...] že sedaj več zakonov govori o jeziku, ni pa sankcij. Po
drugi strani tukaj nekaj ni v redu: prej nismo imeli svoje države, a
nismo potrebovali zakona o slovenščini, zdaj ko imamo nacionalno
državo, pa ga potrebujemo.
Tanja Lesničar-Pučko: Očitno se stanje zaradi globalizacije tako
spreminja, da se je porodila tudi potreba po takšnem zakonu;
navsezadnje se z zaščito jezika ukvarjajo celo Angleži.
Rudi Šeligo: Prav, tudi to je argument, toda zdaj gre verjetno za
tehtanje, kako to zaščito doseči. Ena možnost je, da bi pri vladi
ustanovili urad za slovenski jezik, ki bi na ravni vlade preverjal
izvajanje obstoječih zakonov in ukrepal s sankcijami. Če bi do tega
prišlo, morda ne bi potrebovali dodatnega zakona. Ta urad si
predstavljam kot zelo operativno telo, ne tako kot skupino, ki dela v
državnem zboru in katere rezultati so bolj pičli. Nedavno sem govoril s
predstavniki ZRC in povedali so mi, da imajo zelo veliko dela na
področju jezikovnega svetovanja [...].
* * *
Intervju Tanje Lesničar--Pučko z ministrom za kulturo Rudijem
Šeligom, Dnevnik 2. 9. 2000, str. 21 (Zelena pika).

11. 9. 2000    Na tiskovni konferenci je državni svetnik dr. Zoltan Jan
predstavil Zbornik prispevkov iz javne predstavitve mnenj o zakonskem
predlogu za ureditev rabe slovenščine kot uradnega jezika Republike
Slovenije. Zbornik je na razpolago pri strokovni službi Državnega sveta,
ki ga je izdala. Poleg diskusijskih prispevkov in besedila zakonskega
osnutka so zbrani tudi odmevi iz dnevnega tiska, ki kažejo, da
slovenska javnost takšen zakon pričakuje in ga podpira. Naslednjega
dne množica naklonjenih poročil v dnevnem tisku, radiu in celo v
Dnevniku TV Slovenije 1.

* * *
Ko je neki nadobudnež pričel tečnariti, ker so v neki celjski točilnici
imeli na ceniku Sprajt, Smajl, Džek Denijels in Balantajn, v drugem pa
pljeskavico z čebulo in kavo z smetano, spet drugje pa šveps, ga je
natakarica zavrnila: "Pa kaj me zezate, saj ste v gostilni, ne v
knjižnici!" Tako sta se odločila, da bosta raje brala oglase in izbirala
med  prodajo tepihov na obroke in poceni gips ploščami.
* * *
NeDelo, 10. 9. 2000, št. 10, str. 2.

12. 9. 2000    Založba Rokus predstavlja plodove lanskoletnega dela -- 23
novih učbenikov, med katerimi je tudi Slovenščina za vsakdan in za
vsak dan (8. razred). Dodatna pojasnila in naročila: Založba Rokus, Grad
Fužine, Studenec 2a, 1260 Ljubljana, tel. 01 540 97 99, faks 01 540 02
7.

13. 9. 2000    Pri odpiranju škofjeloškega pisma nam je padel na nogo
eden izmed štirih kamnov, ki nam jih pošilja na novo včlanjeni kolega.
Še dobro, da je tokratna kamenina delček mozaika in ne kakšen
masivnejši korpus (pred dvema letoma, ko je bila članica SD le njegova
soproga T. K., nam je poslal kamnito strelo -- gl. Kronika 19. 11. 1998,
št. 9). Sicer pa je pismo vsebovalo lepo oblikovan zbornik otroških pisem
in odgovorov znanih pisateljev, ki so nastala v okviru projektnega dela
(prim. Miha Mohor: O šolskih tiskih: Izročilo za prihodnost, Slovenščina
v šoli 2000, št. 4, str. 52). Učenci so si izbrali svojega najljubšega
pisatelja in ga v pismu prosili, da naj jim zaupa kaj značilnega o svojem
delu, življenju ... Odgovorili so tudi številni člani SD, ki so se
uveljavili
tudi kot pisatelji ali pesniki. Ko je prejel bogve katero pismo s te šole,
je
častni član SD Ciril Zlobec enega izmed mladih nadobudnežev vprašal,
če so na njihovi šoli dobili virus Zlobec, drugega pa, če se njihova
tovarišica posebej zanima za njegovo poezijo.

11. 9. 2000    V obsežnem Mladininem intervjuju je Predrag Matvejević,
profesor na rimski univerzi La Sapienza, podal svoje videnje ohranjanja
slovenščine po upokojitvi prof. Srečka Renka, ki pa ima svoje poglede
na takratno dogajanje (prim. Delo 16. 8. 1996, št. 188, str. 12 (Književni
listi); Kronika 9. 2. 2000, št. 17). Kakor koli, pomembno je, da se je
slovenčina ohranila, da imamo tam profesorja slovenista in da je bila
javno pohvaljena lektorica prof. Rada Lečič, ki je poskrbela za
recitacije Prešernovih poezij v "prelepi slovenščini". Prim. Mladina 11. 9.
2000, št. 37, str. 34.

13. 9. 2000    V Magu (št. 37, str. 3) ne ločijo med častnim članom SD,
pokojnim dr. Dušanom Pirjevcem, in tržaškim zgodovinarjem dr.
Jožetom Pirjevcem, saj slednjemu pripisujejo partizanske zasluge (gl.
Kronika št. 6), čeprav so njegovemu očetu nacionalizirali premoženje v
Sežani, tako da se je moral izseliti v Trst. V isti številki (str. 9)
navajajo
tudi besede častne članice SD, prof. Berte Golob, ki je kot članica sveta
RTV Slovenija menila, da bi morala biti naša televizija glede na
majhnost naše države tudi okno v svet, ne pa le lastno ogledalo, pri tem
pa se čudijo, kako da to ogledalo še ni počilo.

14. 9. 2000    Med bleščečim proslavljanjem jubileja mariborske univerze,
katere prorektorica je članica SD, dr. Zinka Zorko, je prejel častni
doktorat tudi predsednik SAZU in častni član SD, dr. France Bernik.

14. 9. 2000    V raziskovalnih inštitutih, ki so včlanjeni v SVIZ (Sindikat
vzgoje, izobraževanja in znanosti), je potekala enourna prekinitev dela,
ki je hotela opozoriti na kritične razmere v tej dejavnosti, ki je včasih
veljala za dejavnost posebnega družbenega pomena.  Minister dr. Lojze
Marinček je na seji Vlade RS zahteval razširitev dnevnega reda, vendar
zaenkrat ni znano, kaj je iztržil, čeprav je predčasno odvihral z otvoritve
mednarodne konference Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije.
Naslednje dni so v dnevnem časopisju izšli številni zapisi.

14. 9. 2000    V Ljubljani se je pričela mednarodna konferenca Kultura,
identiteta in jezik v procesih evropske integracije, ki jo je pripravilo
bratsko Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. V treh dneh se je
zvrstilo 53 referentov, med katerimi so bili tudi člani našega društva.
Buren odziv je doživela tema zakon o slovenščini, na katero se je vezal
referat dr. Janeza Dularja. Zbornik predavanj je že izšel. Dodatna
pojasnila in naročila: Društvo za uporabno jezikoslovje, Inštitut za
narodnostna vprašanja, Erjavčeva 26, Ljubljana, tel. 061 200 18 72,
faks 061 210 964, e-naslov: info.nav na siol.net. Prim. poročilo
lanskoletne nagrajenke SD, Matejke Grgič v Primorskem dnevniku 15.
9. 2000, št. 215, str. 5.

14. 9. 2000    Ob začetku pouka na italijanskih šolah s slovenskim učnim
jezikom je Majda Artač Sturman med drugim zapisala: "[...] v današnji
dobi šola ni nekakšen srečen otok, kot morda mislijo nekateri naivneži,
ki vzgojiteljem zavidajo ,krajši delovni urnik, dolge počitnice'. Šolska
stvarnost je kompleksna in raznolika, prej dinamična kot statična, v
nenehnem spreminjanju. Marsikdo se verjetno ne zaveda dejanskih
razmer, v katerih morajo šolniki opravljati svojo službo [...]. Ali ste kdaj
pomislili, da v šolnikov delovni urnik poleg običajnega popoldanskega
dela (priprava, popravljanje nalog itd.) sodi tudi ,nevidno' in nepriznano
strokovno izpopolnjevanje [...]?" Prim. Novi glas 14. 9. 2000, št. 33, str.
2, 6.

14. 9. 2000    Kaj vse "nudijo" v naših gostilnah in drugih ustanovah je
povedala Julijana Bavčar v svoji občasni rubriki Imam jo na koncu
jezika (Delo 14. 9. 2000, št. 214, str. 17), ki izhaja v Književnih listih.
Član SD, prof. Janez Gradišnik, je sicer ne pozna, vseeno pa ga je
spodbudila, da je v svoji rubriki Za boljši jezik (Družina 10. 9. 2000, št.
37, str. 11) razmišljal o polovičnem vikanju in nasprotoval dr. Viktorju
Majdiču, ki je zagovarjal takšno rabo v določenih položajih.

15. 9. 2000    S Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski
fakulteti v Ljubljani je pripotovala fotografija dveh predsednikov, na
kateri se predsednik SD rokuje s predsednikom države, ko je ta sprejel
udeležence letošnjega simpozija obdobja. Pomisel slovenističnega
objekta: ni, da bi postal narcisoiden, dobro de pa nečimrnosti; komentar
Mme Jan: "A je dandanes pametno hraniti takšne fotografije?"

15. 9. 2000    V obsežnem "ilustriranem" intervjuju je član SD, dr. Miran
Hladnik, spregovoril o množici vprašanj, o današnji literarni zgodovini
in literaturi, dogajanju na sodobnih univerzah, vlogi računalnikov in
svoji spletni strani (http://www.ijs.si/lit/), procesih sporazumevanja
itd. (V kabinetu ima poleg slike Slodnjaka, tudi Tita in Kardelja. Tita so
mu skušali odtujiti med beljenjem FF, pa ga je hotel -- in dobil -- nazaj,
ker ga spominja na leta mladosti, ker "se ne ozira na politični sistem".)
Prim. Primorske novice 15. 9. 2000, št. 74, str. 9 (Sedmi val).

16. 9. 2000    O osebnih izkušnjah in videnjih odnosa Slovencev do tujcev
se je razpisal član SD, prof. Mihael Bregant, ki ima za soprogo
Poljakinjo, njun šestleten sinek pa je dvojezičen (gl. tudi Kronika 22. 4.
2000, št. 18). Tokrat je med drugim opisal lekcijo albanskega branjevca,
ki je gospo podučil, da se reče "dve kile pomaranč". Prim. Delo 16. 9.
2000, št. 216, str. 22--23 (Sobotna priloga).

16. 9. 2000    Vsako toliko še vedno naletimo na kakšno ustvarjalno
kolegico, ki še ni članica Slavističnega društva Slovenije. V današnjih
Šolskih razgledih (št. 14, str. 12) beremo, da je Mira Kramarič pri
tržiški založbi Diferent izdala knjigi Vaje za pridobivanje besedišča --
zbirka vaj za učence in Zanimivo, poučno in zabavno do novih besed --
zbirka vaj za učence, slavistka Jana Krajnc pa je pri Mariborski literarni
družbi doživela pesniški prvenec Zemlja.

17. 9. 2000    Ko je tajnica SD s pomočjo kolegic uspela urediti sezname
prijavljenih na slovenski slavistični kongres v Kopru, smo z grozo
ugotovili, da imamo prijavljenih bistveno več udeležencev, kot je
razpoložljivih sedežev v dvorani. Tako smo morali pričeti zavračati
prijavnice. Članom Slavističnega društva Slovenije, ki so že poravnali
članarino, smo do sedaj lahko spregledali zamujeni rok, sedaj pa to ne
bo več mogoče.

18. 9. 2000    V prijateljskem vzdušju je potekala seja nadzornega odbora
Slavističnega društva Slovenije, ki je preverjal delo izvršilnega odbora v
iztekajočem se mandatu. Žal je bila ena tretjina članov pri
zobozdravniku.

18. 9. 2000    V Poročevalcu Državnega zbora RS (št. 80, str. 43 -- 51) je
izšel Predlog zakona o prosvetni zbornici Slovenije, ki poleg drugega
grozi, da bomo poleg članarine Slavističnega društva Slovenije plačevali
še članarino za bolj ali manj obvezno članstvo v prosvetni zbornici.

19. 9. 2000    S slovesno sejo akademskega zbora so po treh letih garanja
v Kopru ustanovili Fakulteto za humanistične študije, ki pomeni korak
k ustanovitvi Univerze na Primorskem. Fakulteta je za zdaj še brez
študentov, saj so zaradi dolgotrajnih postopkov vrednotenja programov,
ki jih opravlja Svet za visoko šolstvo pri Vladi RS, zamudili februarski
rok za razpis študija. V Kopru upajo, da bo fakulteta resnično zaživela v
študijskem letu 2001/02. Študenti bodo lahko izbirali med tremi
dodiplomskimi študiji in enim podiplomskim. Po predvidevanjih naj bi
se prvo leto v dodiplomski študij vpisalo 135 študentov, največ 30 pa še
v magistrskega. Za poučevanje so pridobili soglasja 80 visokošolskih
učiteljev. Prvi dve ali tri leta bodo predavanja potekala v prostorih pošte,
pozneje pa bodo za delovanje fakultete uredili del prostorov v Foresteriji.
Prim. Primorske novice 22. 9. 2000, št. 76.

19. 9. 2000    Z dvodnevno zamudo je izšla javna čestitka Lada Kralja
Evaldu Korenu za njegovo sedemdesetletnico. Ko se spominjamo
daljnih študentskih let, se pojavlja vonj po ravno pravšnjem prepečencu
in odličnem tatarcu, ki smo ga uživali kot njegovi gosti (v začetku
sedemdesetih še ni bil odkrit znameniti tiramisu).  Z željo, da bi se v
jubilantovi strokovni knjižnici našlo še kaj prostora, se pridružujemo
čestitkam. Prim. Delo 19. 9. 2000, št. 219, str. 9.

19. 9. 2000    V današnjem Dnevniku poročajo, da se je v Veliki Britaniji v
obdobju 1998--1999 ponovno zmanjšalo število učencev, ki so jih trajno
izključili iz šol. Tako so v šolskem letu 1997/98 iz britanskih šol
izključili 12.300 šolarjev, v šolskem letu 1998/99 pa le še 10.500
učencev, kar je trinajstodstotni padec. Število izključitev se je začelo
naglo povečevati v začetku devetdesetih let. Tako so v šolskem letu
1990/91 izključili vsega 3000 šolarjev, v obdobju 1996/97 pa, ko je  ta
tendenca dosegla vrhunec, že 12.700 učencev.

20. 9. 2000    Kar 2319 kandidatk in kandidatov (lani 2168) se je prijavilo
na letošnji jesenski rok mature, udeležilo se je je 1882 (lani 1767)
dijakov. Izpite so opravljali iz 34 predmetov. Uspešnih je bilo 998
kandidatov (lani 894) oziroma 53,03 odstotka (lani 50,59). Letošnjo
maturo je v spomladanskem in jesen-skem roku uspešno opravilo 8831
kandidatk in kandidatov od 9967 oziroma 88,60 odstotka, kar je malo
boljše kot lani, ko je bilo uspešnih 8501 kandidatk in kandidatov od
9652 oziroma 88,06 odstotka.

20. 9. 2000    Komisije za družbene dejavnosti državnega sveta RS je
soglasno podprla osnutek Zakona o rabi slovenščine kot uradnega
jezika.

20. 9. 2000    V obsežnem članku o učbeniškem kompletu Branja 1 je v
imenu avtorjev (Darinka Ambrož, Vinko Cuderman, Majda Degan-
Kapus, Boža Krakar-Vogel, Jana Kvas, Adrijana Špacapan, Marjan
Štrancar) spregovorila Boža Krakar-Vogel, ki jo je presenetilo, da je
bila prva naklada (8000 izvodov) v trenutku razprodana, čeprav so v
uporabi tudi drugi učbeniki. Prim. Delo 20. 9. 2000, št. 219, str. 30
(Književni listi).

20. 9. 2000    Videti je, da noben predsednik SD Jesenice ne zdrži prav
dolgo na svojem položaju. Dosedanja predsednica Jelka Kusterle nas
je obvestila, da je njeno dolžnost prevzela kolegica Meta Rešček z
osnovne šole v Žirovnici. Veliko zagnanosti!

20. 9. 2000        Aktualna ekipa ministrstva za šolstvo in šport je očitno
pozabila na goljufije, ki so se pri vpisu v ljubljanske srednje šole
pojavile
v času ministrovanja dr. Petra Venclja, drugače ne bi s takšno lahkoto
obljubljale novosti že pri naslednjem vpisu. Prim. Delo 20. 9. 2000, št.
219, str. 3; 25. 9. 2000, št. 223, str. 9 (Šolstvo), in polemiko Genialna
mladina slovenska ali česa nismo povedali ob letošnjih zapletih pri vpisu
v ljubljanske gimnazije (Prosvetni delavec 10. 9. 1990, št. 12, str. 3, 5).
Izjave treh nekdanjih šolskih ministrov v predvolilnih soočanjih na
zanimiv način dopolnjujejo sliko, saj se dr. Peter Vencelj le medlo
spominja nekakšnih testov, čeprav so zunanje preverjanje uvedli med
njegovim ministrovanjem med demosovo vlado. Prim. Delo 11. 10. 2000,
št. 237, str. 4.

21. 9. 2000    V Kopru se je ponovno sestal organizacijski odbor za
pripravo slovenskega slavističnega kongresa. Ugotavljamo, da bodo
prostori pretesni za vse, ki bi želeli sodelovati, pa tudi program se je
spet preveč razlezel. Še marsikaj je treba postoriti, vendar zagnane
kolegice preveva optimizem in prepričane so, da bo župan plačal vse,
kar je obljubil. Če bo prvi oktobrski vikend tako lepo vreme kot danes,
bomo imeli čudovito strokovno srečanje. Ko je tajnica Slavističnega
društva Slovenije po mobiju izvedela, da ne bo ujela sejanja, je zavila v
Trst in ogrozila družinski proračun.

22. 9. 2000    Ob 450. obletnici izida prve slovenske knjige je Slovensko
protestantsko društvo Primož Trubar poskrbelo, da je za dva avtobusa
Slovencev prisostvovalo odkritju dveh spominskih plošč. Ena je v cerkvi
Svetega duha v Rothenburgu nad Taubero, kjer je Trubar tedaj bival,
druga na poslopju nekdanje Merhartove tiskarne v Tübingenu. Prim.
Delo 21. 9. 2000, št. 220, str. 11; Primorski dnevnik 26. 9. 2000, št.
222, str. 14; Delo 27. 9. 2000, št. 225, str. 29 (Književni listi).

22. 9. 2000    Kdor si bo sredi avgusta 2002 lahko privoščil izlet v
Bangkok, lahko pri dr. Meti Grosman ali Slovenskem bralnem društvu
dobi razpis kongresnih tem Mednarodne zveze za moderne jezike in
književnosti (FILLM) in združi prijetno s koristnim. Osrednja tema: Re-
imagining Language and literature for 21st Century.

23. 9. 2000    V zbirki Šolska ure z ... je izšla knjižica Mete Grosman in
Veronike Rot Gabrovec, ki predstavlja številne možnosti, kako dijakom
približati Fitzgeraldov roman Veliki Gatsby. Številni metodični nasveti so
lahko izhodišče tudi za razmišljanje slovenista.

 23. 9. 2000     V knjižnici Nova vas na Cesti proletarskih brigad 61/a v
Mariboru je na ogled razstava srednješolskih časopisov, glasil in
biltenov. Razstavo so pripravili učenci mariborskih srednjih šol v
sodelovanju z informacijskim centrom za mlade Infočuk. Prim. Večer 23.
9. 2000.

24. 9. 2000    Častni član SD, dr. Anton Vratuša, je na Mašunu odkril
spominsko ploščo borcem NOB 16. rabske brigade, ki so jo pretežno
sestavljali interniranci italijanskega taborišča na Rabu. Prim. Delo 25.
9. 2000, št. 223, str. 2.

25. 9. 2000    Naporen delovni sestanek z oblikovalcem založbe Rokusa, s
katerim sva s kolegico mag. Alenko Gložančev skušala sooblikovati
prvi zvezek Slavistične knjižnice. Pred avtorico je še množica dogovorov,
korektur ...

26. 9. 2000    V današnjem Večeru je Blaž Vrhnjak objavil članek
Slovenščina -- jezik, ki umira? Povzemamo: Sprehodil sem se po
mariborski tržnici in se nekajkrat prav nasmejal. Napisi, kot so puter
fižola, ohroft, malancani in  paprika za pečt, so krasili stojnice in kazali
na (ne?)pismenost prodajalcev. Ali morda jajčevcev (ali melancan po
tuje), če bi jih zahteval, sploh ne bi dobil? [...] Redkokdo izmed javnih
osebnosti se potrudi in ohranja visoko raven jezikovne kulture. Govori
politikov so včasih prava jezikovna polomija. Voditelji raznih oddaj, ki
vsemu vesoljnemu svetu prav ponosno kažejo, da znajo govoriti v tem ali
onem narečju, so na žalost pogostejši od tistih, ki se zavedajo, da ni vsa
Slovenija Ljubljana. Ali Maribor. Me prav zanima, kako bi se odzvali na
konkurenco koga, ki bi govoril tako (po krivici) zaničevano in
zasmehovano prleško narečje. Verjetno bi ga kamenjali in raztrgali kot
podivjani psi. Vredno premisleka. [...] Pred mariborsko Umetnostno
galerijo, trdnjavo kulture, sem našel kaj čuden napis: "Pozor pogrezljiv
konfin." Najprej mi je v oči padla odsotnost ločila za besedo pozor, takoj
zatem sem se začel ukvarjati z  besedo konfin, ki je latinskega izvora in
pomeni mejo, mejnik ali celo obcestni kamen. Malo sem se  razgledal,
ker se mi je v mislih izrisala podoba valja, ki se dviga iz tal, pa sem
našel samo verigo med dvema stebričkoma. Če se dviga in spušča ta,
potem je to le veriga in ne konfin. Morda pa sem kaj spregledal? [...] Čez
cesto pri Umetnostni galeriji je trgovina s pripomočki za spolne igrice.
(Sama lega dosti pove o odnosu Slovencev do kulture, kajne?)
Radovednost me je gnala, da jezikovno raziščem tudi to čudo. Trgovina
je imela angleško ime -- kot mnogo drugih; to spet govori o odnosu ljudi
do materinega jezika. Presunilo me je, ko sem videl napis, kot je "asian
girls". Azijska dekleta po tuje torej zbudijo večjo slo po nakupu revij in
kaset z žgečkljivo vsebino? Kdo bi vedel. Za stopnjo bolj razočaran in
zmeden sem odšel naprej v upanju, da se ne  srečam več z jezikovnimi
napakami takšne in drugačne narave, pa so me dotolkli. V Slovenski
ulici me je  pred neko prodajalno pozdravil velik rožnat plakat, ki je
oznanjal: "Zaradi opustitve znamk A in B po nabavnih cenah". Poigraval
sem se z mislijo, kaj dobim tam po nabavnih cenah. Znamki oblačil A in
B ne bi  bili moja prva izbira. Vseeno pa nisem izgubil upanja, da bo
nekoč bolje in da bomo nekoč znali ceniti to, kar imamo.  Nekoč.
Morda?

27. 9. 2000    Državni svet RS je sprejel sklep, da vloži v zakonodajni
postopek Zakon o slovenščini kot uradnem jeziku, ki ga je pripravil dr.
Janez Dular. Z državnim svetnikom dr. Zoltanom Janom sta bila v
dolgotrajni razpravi dovolj prepričljiva, da je Državni svet sprejel sklep
skorajda enoglasno, saj sta se le dva državna svetnika vzdržala, nihče
pa ni glasoval proti. V naslednjih dneh vrsta odmevov v dnevnem tisku
in tudi med volilno kampanjo.

27. 9. 2000    Na Posvetu o slovenskem jeziku v turizmu so menili, da bi
morali izdelati model dodatnega  izobraževanja za turistične delavce in
ga vpeljati v turistične visoke šole. Osnovni namen okrogle mize je bil po
besedah Marjana Rožiča, predsednika Turistične zveze Slovenije (TZS),
ugotoviti, kako uveljavljamo slovenski jezik v turizmu, zlasti pri
promociji, izbiri turističnih gesel, imen turističnih agencij in gostinskih
lokalov, pri kakovosti jezikovnih sporočil in jasnosti sporočil turistične
ponudbe. Osnovna misel je bila, da je treba razmišljati o takem
jezikovnem izobraževanju turističnih delavcev, da se bodo lahko naučili,
kako pisno in  govorno sporočati vsebine, da bi učinkoviteje dosegli
turiste. Vesna Gomezel Mikolič iz Znanstvenoraziskovalnega središča
Koper je predstavila ugotovitve analize 105 turističnih letakov. O vsebini
letakov je bil kritičen tudi predstavnik slovenske turistične organizacije
v Milanu Boris Bajželj. Liljana Vavpotič iz Kompasa Turizem se je
spraševala, katere besede lahko in katerih ne smejo uporabljati v jeziku
med poslovanjem. Marko Stabej je povedal, da število tujih imen za
gostinske lokale in turistične agencije upada. Po njegovem mnenju je to
predimenzioniran problem; s tem je odgovoril na številne ocene, da so
tuja imena še vedno največji problem. Za višjo jezikovno raven
turističnih delavcev bi jim bilo treba omogočiti dodatno učenje
slovenskega jezika. Predlagal je, da bi turistične agencije za kakovostno
komunikativno zanje jezika turističnih delavcev uvedle sistem
certifikatov. Razmišljati je mogoče tudi o terminološki komisiji pri
turistični zvezi, a za to bo treba vložiti nekaj denarja. Vojko Gorjanc je
povedal, da država tega ne bo financirala, ampak bo moralo take in
podobne oblike jezikovnih terminoloških komisij podpreti gospodarstvo.
Prim. Večer 27. 9. 2000.

27. 9. 2000    Nadaljuje se ofenziva škržadov, ki nočejo biti po kranjski
maniri škržati in jo vodi častni član SD, akad. dr. Milko Matičetov.
Razdelek, ki je bil objavljen v reviji Primorska srečanja v čast njegove
80-letnice (prim. Kroniko 26. 2. 2000, št. 17; 6. 1. 2000, št. 16, in 5. 11.
1999, št. 15 ) je dopolnil in preoblikoval v separatni odtis, ki je sedaj na
razpolago krajnščni celi v zaščito nedolžnih živalic, ki si želijo po
primorsko cvrčati.

27. 9. 2000    V organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa se jutri
začne na Bledu dvodnevna konferenca slovenskih znanstvenikov in
raziskovalcev z vsega sveta. Njen naslov je Poti znanosti k edinosti
Slovencev. Okoli sto znanstvenikov bo razpravljalo v štirih tematskih
sklopih: pregled slovenskega  potenciala v svetu, vključevanje
znanstvenikov in visokošolskih učiteljev iz diaspore v raziskovalno in
akademsko pedagoško delo v domovini, prioritete razvoja slovenske
znanosti in raziskav v luči globalizacije, organizacija
znanstvenoraziskovalnega dela za tretje tisočletje (povezava univerz,
znanstvenih institucij in  industrije). Udeležbo na srečanju so že potrdili
znanstveniki iz uglednih ustanov po svetu, kot so dr. Joseph  Straus z
Inštituta Max Planck v Nemčiji, dr. Dušan Petrač iz Nase, dr. Boris
Pleskovič in dr. Milan  Vodopivec iz Svetovne banke v Washingtonu, dr.
Lojze Arko iz Nacionalnega laboratorija Los Almos, dr. Anton Mavretič z
Advanced Energy Industries v Bostonu in drugi. Prim. Večer 27. 9.
2000.

27. 9. 2000    Mladinska knjiga je predstavila nove knjige iz zbirke
Kondor, med katerimi je tudi roman Florjana Lipuša Zmote dijaka Tjaža
s spremno študijo dr. Silvije Borovnik Politologija slovenske vasi,
nasilje verske skupnosti in arheologija slovenske besede.

IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA
Dinamika in zdrav duh strokovnih izmenjav je na kongresu bil tako
močan, da v vsej družini edino predsednica SD Koper in njena hčerka --
naranča nista zboleli. Trema je omilila tudi viruse častne članice  SD,
Alenke Glazer, ki se je s šestim telefonskim pogovorom v torek ob 23.
najprej odrekla udeležbi, nato pa se je v petek pripeljala z vlakom in
temeljito prek časa referirala. Zdravilni učinki koprskega kongresa pa
imajo omejen rok trajanja, saj je ena izmed organizatork že v petek
zvečer dobila povsem ta pravi žolčni napad.

29. 9. 2000    V današnjem Večeru Nataša Gider poroča, da poteka v
Moravskih toplicah dvodnevni seminar slovenskega jezika in kulture za
dvojezične učitelje z avstrijske Koroške. Danes dopoldne bodo potekale
hospitacije in razgovori z učitelji na Dvojezični osnovni šoli I ter na
Dvojezični srednji šoli v Lendavi, od 14. ure dalje pa bo v Moravskih
toplicah potekal strokovno-teoretični del. Začel se bo s predavanjem
Marije Pisnjak o sistemu dvojezičnega  izobraževanja na narodnostno
mešanem območju Prekmurja ter o položaju madžarskega jezika v
vzgojno-izobraževalnem sistemu. Ivanka Bratkovič bo govorila o vlogi
slovenskega jezika v sistemu dvojezičnega izobraževanja, Živana
Safran pa o jezikovnem projektu na osnovni šoli Kapela. O javni rabi
narodnostnih materinščin na narodnostno mešanih območjih
Prekmurja in Porabja bo spregovorila Valerija Perger, po razpravi pa
bo sledil literarno-zgodovinski ekskurz Francija Justa po Prekmurju, s
poudarkom na temeljnih značilnostih in avtorjih prekmurske
književnosti. V soboto se bodo udeleženci seminarja odpravili na
ekskurzijo po Prekmurju in delu Prlekije.

29. 9. 2000    Bratsko Društvo slovenskih književnih prevajalcev, ki ga SD
redno obvešča o svojih podvigih -- oni pa nas ne --, organizira v Zrečah
od danes do 1. oktobra 26. delovno srečanje na temi  Prevajanje pravljic
za otroke in odrasle in Prešeren v prevodih. Prvi dan srečanja bodo
predstavili tudi nov, 25. prevajalski zbornik z razpravami o Goetheju ob
lanski 250. obletnici njegovega rojstva. Sobota bo namenjena predvsem
Prešernu; z referati na temo V tujem jeziku napisal sem knjigo ... bodo
Prešerna in njegovo ustvarjanje med drugimi približali tudi Boris
Paternu, Marija Pirjevec Paternu, Vladimir Pogačnik, Janko Moder
in Peter Svetina. Članici SD dr. Martina Ožbolt in dr. Dragica
Haramija sta obravnavali slovensko realistično avanturistično
mladinsko prozo. V nedeljo se bodo zbrani podali tudi na  strokovno
ekskurzijo. Prim. Delo 4. 10. 2000 in 11. 10. 2000 (Književni listi).

IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA
Koprski kongres ne bo zgodovinski, ker častna članica SD, dr. Breda
Pogorelec, ni padla v nobeno vodo (tovrstne nezgode ohranja ljudsko
izročilo izza Portoroža, Bleda in udarniške gradnje 1. bloka v
študentskem naselju).

30. 9. 2000    V samozaložbi je kolegica Blanka Erhatič, ki ni članica
SD, izdala priročnik za srednješolce Književnost v srednji šoli. Prim.
Šolski razgledi 30. 9. 200, št. 15, str. 12.

30. 9. 2000    V obsežnem pogovoru z Matijo Grahom je dr. Janko Kos,
edini akademik, ki si redno ogleda vse filmske predstave, podal svoje
poglede na aktualne pojave. Prim. Delo 30. 9. 2000, št. 228, str. 4--6
(Sobotna priloga), in nekaj odmevov v naslednjih Sobotnih prilogah.

30. 9. 2000    Znani so rezultati razpisa za sofinanciranje podiplomskega
študija. Sodelovali so visokošolski zavodi, ki so izpolnjevali standardne
pogoje: javnoveljavni študijski program, povezovanje in sodelovanje z
drugimi fakultetami in raziskovalnimi organizacijami, mednarodno
sodelovanje in seveda šolnina, ki tudi letos ne sme višja kot 400 tisoč
tolarjev za letnik magistrskega študija in 200 tisoč tolarjev za  letnik
doktorskega. Letos bo na 10 fakultetah prvič sofinanciranih 109
študentov 3. letnika, ki so se v 1. letnik podiplomskega študija vpisali v
študijskem letu 1998/99 ter v skladu z določbami statuta oziroma
programa ne bodo magistrirali, temveč nadaljujejo študij za pridobitev
doktorata znanosti. Tako bodo  predvidoma letos sofinancirali študij
1933 študentom prvega, 1046 študentom drugega in 109 študentom  3.
letnika. Skupaj jih je torej 3088, kar je skoraj dvakrat toliko kot lani
(1743). Osnovno sofinanciranje, ki  ga zagotavlja MŠŠ, je za vse
študente enako, za 1. in 2. letnik po 160 tisoč tolarjev, za 3. letnik pa
80 tisoč  tolarjev. Tudi MZT bo za dodatno sofinanciranje namenilo prav
toliko. Natančni podatki so objavljeni na  spletni strani MŠŠ
(www.mss.edus.si).

1. 10. 2000    V Uradnem listu Evropske skupnosti je 16. 9. 2000 izšel
razpis za sofinanciranje projektov, ki so namenjeni promociji in zaščiti
manjšinskih jezikov in kultur. Prim. Primorski dnevnik 1. 10. 2000, št.
227, str. 20.

2. 10. 2000    Očitno so nekatere kolegice in kolegi spregledali, da se
članarino lahko poravna pri pokrajinskem društvu ali neposredno pri
(Zvezi društev) Slavističnem društvu Slovenije. Ni treba dvakrat
plačevati članarine. Zamudnike prosimo, da članarino čim prej
poravnajo, da ne bo bodo vestni kolegi krili stroškov, ki jih članstvo
vsakega izmed nas povzroča (znamke, papir, toner, računski servis,
kopiranje, tisk Kronike itd. je pač treba plačati, ker nečlani SD ne delajo
brezplačno).

3. 10. 2000    Založba DZS je predstavila novi srednješolski učbenik in
berilo Branja I, ki so ga pripravili Darinka Ambrož, Vinko Cuderman,
Majda Degan-Kapus, Boža Krakar-Vogel, Jana Kvas, Adrijana
Špacapan in Marjan Štrancar. Menda so 8000 izvodov že razprodali.

4. 10. 2000    Danes praznuje osemdesetletnico častni član SD, akad.
Dušan Moravec, ki je samo z gledališkega področja napisal kakih
dvajset knjig, pravkar pa je v tisku monografija o igralcu Hinku Nušiču.
Več v javni čestitki Vasje Predana, ki se ji iskreno pridružujemo! Prim.
Delo 6. 10. 2000, št. 233, str. 8.

4. 10. 2000    Članu SD, prof. Janezu Gradišniku se zdi potrebno
dodatno osvetliti sodbo Jurija Hudolina o odnosu Josipa Vidmarja do
Antona Podbevška. Prim. Delo 27. 9. 2000, 4. 10. 2000, 11. 10. 2000
(Književni listi).

4. 10. 2000    Članice organizacijskega odbora v Kopru -- brez dijaških
pomočnikov jih je za soliden razred in bodo poimensko navedene v
zborniku -- mrzlično hitijo z zadnjimi pripravami na slovenski slavistični
kongres. Med pisanjem napisov, zlaganjem gradiva, pripravljanju
obrazcev, dogovori, usklajevanji itd. diši kava. Vsakemu udeležencu je
Droga Portorož poklonila 10 dag kave, predsednica SD Koper, prof.
Jasna Čebron, pa je razočarana, ker so ji obljubili tisto, ki ima okus po
lešnikih, pa je zaloga pošla. Čudno, da si poleg lešnikov, vseh mogočih
županovih daril itd. niso izgovorili tudi kakšnega Mojceja  ("Bod' moja,
bod' moja, / t' bom lešnikov dal; / boš tiste potolkla, / bom drugih
nabral"). Predsednik SD Slovenije jim konstruktivno sekundira, pa brez
kakšnega posebnega haska, poleg tega pa je zamudil bistvo: kako je
kolegica Alferija Bržan inštuirala hotelskega kuharskega mojstra, kje
se dobijo prave sestavine in kako se okusno pripravijo tradicionalne
istrske jedi, ki jih bodo ponudili na družabnem večeru. Današnja
novinarska konferenca ni izzvala ravno množične udeležbe, tako da smo
si ne glede na našo pregovorno množičnost lahko privoščili razkošje
individualizirane obravnave edinega prisotnega novinarja -- dopisnika
Dela --, ki pa so mu prispevek objavili na krajevni strani, tako da je
dostopen le domačim slavistom, ki že tako vejo več o kongresu kot mi.
Kljub temu je kongres imel številne odmeve v javnih glasilih.

5. 10. -- 7. 10. 2000    Slovenski slavistični kongres v Kopru je imel za
uverturo občni zbor Slavističnega društva Slovenije s tradicionalno
brezbrižnostjo večine članic in članov (udeležil se ga je približno vsak
štirideseti član, vsi drugi so bili kaznovani in niso bili deležni penine in
kruhkov, s katerimi je udeležence počastil koprski župan). Poročila in
zapisnik bomo brali v 11. zborniku Slavističnega društva Slovenije, zato
naj zadostuje:
--- Volitve novih organov Slavističnemu društvu Slovenije. Ker
društvena pravila izrecno prepovedujejo, da bi kdorkoli vodil društvo več
kot dva mandata, je bil enoglasno izvoljen novi, 22. predsednik
Slavističnega društva Slovenije, dr. Marko Jesenšek, ki bo prevzel
pooblastila 1. 1. 2001. Enoglasno sta bili izvoljeni tudi tajnica Jana
Zemljarič Miklavčič in blagajničarka Leonora Grah Nardoni. Da bo
novo vodstvo lažje prevzelo vajeti, je dosedanji predsednik postal
podpredsednik. Po društvenih pravilih sestavljajo upravni odbor
Slavističnega društva Slovenije predsedniki pokrajinskih SD,
predstavniki za slovenistiko pomembnih ustanov, vodje sekcij, uredniki
obeh revij, ki jih izdaja SD, in urednik Slovenščine v šoli.
--- Člani novega upravnega odbora so: predsedniki SD Celje: prof.
Juana Robida;  SD Jesenice: Meta Rešček; SD Koper: prof. Jasna
Čebron; SD Koroške: prof. Erika Rejec; SD Kranj: prof. Ana
Jesenovec; SD Ljubljana: prof. Mojca Marn (po položaju je istočasno
pod-predsednica SDS); SD Maribor, dr. Irena Stramljič Breznik (po
položaju je istočasno podpredsednica SDS); SD Nova Gorica: prof.
Marija Mercina; SD Novo mesto: prof. Milvana Bizjan; SD Pomurje
in Prlekija: prof. Miran Korošec; SD Posavje: prof. Jelka Slukan;
SD Trst-Gorica-Videm: dr. Majda Kaučič Baša; SD Koroške: dr.
Miha Vrbinc; predstav-niki ustanov: Oddelek za slovanske jezike in
književnosti, Filozofska fakulteta: doc. dr. Irena Novak Popov;
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU: dr. Andreja
Žele; Inštitut za slovensko literaturo in literarno teorijo ZRC SAZU
svojega predstavnika ni predlagal; Pedagoška fakulteta v Mariboru:
dr. Bernard Rajh; Pedagoška fakulteta v Ljubljani: dr. Viktor
Majdič; Zavod RS za šolstvo: prof. Mojca Poznanovič; vodje sekcij in
področij: Slovenski slavistični komite: prof. dr. Alenka Šivic-Dular;
tekmovanja za Cankarjevo priznanje: prof. Vlado Pirc; sekcija SD
za lektorje: dr. Viktor Majdič; sekcija SD za leksiko: dr. France
Novak; sekcija SD slovenščina v javnosti: prof. dr. Breda
Pogorelec; sekcija SD za ohranjanje slovenistične dediščine: prof.
Božena Orožen; sekcija SD za metodiko pouka slovenščine: dr.
Vida Medved Vidovič; gibanje znanost mladini: dr. Tomaž Sajvic;
uredniki revij: glavni in odgovorni urednik JiS: dr. Tomaž Sajovic in
dosedanje uredništvo revije, odgovorni urednik SR: dr. Tomo
Korošec, dr. Ada Vidovič-Muha, glavna urednica SR za
jezikoslovje, dr. Aleksander Skaza, glavni urednik SR za literarne
vede, mag. Vojko Gorjanc, tehnični urednik; revijo Slovenščina v
šoli predstavlja prof. Sonja Starc. Novi nadzorni odbor: prof. Božena
Orožen, predsednica, prof. Vinko Omerzel, član,  prof. Marija
Končina, članica. Častno razsodišče, ki se še ni sestalo, ker ni imelo
nobenega dela, ostane v dosedanji sestavi: predsednik aka-demik prof.
dr. Franc Zadravec, častni član SDS, dr. France Novak, Janez
Dolenc, častni član SDS. Vsem izvoljenim članom upravnega odbora
uspešno in ustvarjalno delo!
--- Z aklamacijo so bili razglašeni novi častni člani Slavističnega društva
Slovenije: prof.  Janez Gradišnik, akad.  prof. dr. Janko Kos, prof.
Silvo Fatur in prof. dr. Zinka Zorko. Utemeljitve bodo objavljene v
Zborniku SD.
--- Po sklepu upravnega odbora so letošnje nagrade Slavističnega
društva Slovenije prejeli: prof. Vinko Omerzel za življenjske uspehe pri
poučevanju slovenščine na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, prof.
Marija Končina za izjemne uspehe pri poučevanju slovenščine na
slovenskih osnovnih in srednjih šolah, dr. Mihaela Koletnik za
posebno uspešen doktorski študij, prof. Magda Stražišar za posebno
uspešen dodiplomski študij in dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk za
posebno uspešen študij slovenščine na univerzah v tujini.
--- Listine je na ročno izdelanem papirju v stilizaciji Stiškega rokopisa
izpisal akademski slikar Lucijan Bratuž.
--- Programskim usmeritvam občni zbor ni namenil pretirano veliko
časa, več si ga je vzel za hvalo dosedanjega predsednika, ki ga je poleg
drugih pohvalila tudi častna članica SD, dr. Breda Pogorelec, kar pa je
drugi dan ni oviralo pri glasnem vpitju nanj zaradi zakona o slovenščini.
Ljubeznivi organizatorji so obdarili vse tri člane dosedanjega izvršilnega
odbora (predsednika, tajnico in blagajničarko) s sončnicami, ki so jim
sijale še dolgo po končanem kongresu, predsedniku, ki mora vedno
poskrbeti zase, pa so podarili še odlitek prijazne koze, simbol Kopra.

PRAVLJICA ZA DANAŠNJE DNI
Na neki obali so se nekoč zbrali na občnem zboru nekega društva trije
od stopetdesetih članov: VSAKDO, NEKDO in NEKOČ. Kljub skromni
udeležbi članstva so imeli nekaj dobrih zamisli, ki bi jih bilo dobro
uresničiti. Sprejeli so potrebne sklepe, ko pa je bilo treba prijeti zadelo
je VSAKDO mislil, da jih bo že NEKDO uresničil, toda ta je vse preložil
na kolego NEKOČ. In tako to društvo še vedno čaka, da bo dobre
zamisli NEKOČ uresničene, če med tem ni propadlo.

Program slovenskega slavističnega kongresa je bil  tako obsežen, da
se nam spet obeta preobsežen zbornik SD. Če ne upoštevamo
uvodničarjev in razpravljalcev, je sodelovalo 48 referentov, med katerimi
je bilo 8 častnih članov, 23 doktorjev znanosti, 5 magistrov, 3
akademiki, prišli so s petih univerz in dveh znanstvenih inštitutov. Na
kongresu smo obdelali dve temi: Ciril Kosmač in razvoj povojne slovenske
proze ter Sodobna slovenska narečna poezija. Predstavili smo najnovejše
strokovne in znanstvena publikacije naših strok, na treh okroglih mizah
smo obravnavali Tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo
priznanje, Dvesto zvezkov zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev in
Slovenski šolski slovar. Strokovna popotovanja so imela zgovorne
naslove K vodam, kamnom in besedam slovenskih istrskih vasic pod
Kraškim robom, Kosovelov Kras in Trst z okolico. Niti burja in dež nista
mogla skaziti dobrega razpoloženja popotnikov, ki so jih domačini
povsod gostoljubno sprejeli. Vse kongresno dogajanje je spremljal bogat,
skrbno pripravljen in izveden spremni program gostitelja -- SD Koper,
tako da je vsakdo lahko našel kaj za svojo osebno in strokovno rast.

IZZA KOPRSKEGA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA
Prof. Helena Majcenovič, zaposlena na Institutu za slovenski jezik
Frana Ramovša, se je udeležila okrogle mize na temo šolski slovar, na
kateri je bila izražena želja po javni objavi naslova internetne strani, na
kateri se nahajajo slovarske in besedilne zbirke Inštituta za
slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki jih ureja dr. Primož
Jakopin. Brez odlašanja je izpolnila željo in sporoča, da je zbirka
(zanimiva in uporabna je zlasti Nova beseda z 48 milijoni besed)
dostopna na strani http://bos.zrc-sazu.si/.

8. 10. 2000    Podpredsednik Društva Dr. France Prešeren -- Moskva,
Milan V. Smolej, sporočam, da bo slavnostno odkritje doprsnega
spomenika Žigi Herbersteinu v Moskvi 31. oktobra letos. Postavitev kipa
in izdajo knjige je organiziralo naše Društvo, finančno pa omogočilo 50
sponzorjev. Dogodek bo edinstvena promocija Slovenije v Rusiji.
Spomenik stoji v atriju Vsezvezne knjižnice tuje literature v Moskvi. Po
odkritju bo kratek priložnostni kulturni program, kjer bo ruski javnosti
med drugim uradno predstavljena tudi naša dvojezična knjiga o Žigi
Herbersteinu.

9. 10. 2000    Častni član SD, dr. Matjaž Kmecl, je kot predsednik
odbora za podelitev nagrad RS na področju šolstva podelil ta najvišja
državna priznanja, vendar noben slavistični predlog ni prodrl.

10. 10. 2000    Častna članica SD, prof. Lojzka Bratuž, je prejela
papeško odlikovanje "Pro ecclesia et potifice" za velik prispevek na
kulturnem področju v vlogi profesorice in raziskovalke ter dolgoletno
delovanje v korist goriške katoliške skupnosti. Pridružujemo se
iskrenim čestitkam! Prim. Primorski dnevnik 10. 10. 2000, št. 234, str.
20; Novi glas 12. 10. 2000, št. 37, str. 6, itd.

SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI
* * *
Ob predstavitvi nacionalnega programa za kulturo je minister za
kulturo Rudi Šeligo napovedal, da bo vlada v najkrajšem času sama
ustanovila Urad za slovenski jezik.
* * *
Ker so pobuda in vsi akti nastali povsem brez sodelovanja slovenistov,
postaja očitno, da nikomur ni potrebna in kakšno vlogo ima v razvoju
slovenistike tako imenovana stroka, ki jo pooseblja dr. Breda
Pogorelec, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani.
Prim. Delo 11. 10. 2000, št. 237, str. 8.


10. 10. 2000    Na drugem programu Radia Slovenija je ob 21. uri prof.
Jasna Čebron eno uro pripovedovala o koprskem kongresu. Med
oddajo Uganite gosta je veliko pojasnjevala o Kosmaču, o narečju, gosta
pa ni uganil nihče.

11. 10. 2000      Radio Ognjišče je ob 16. uri pripravil polurni pogovor
o Cirilu Kosmaču z prof. Jasno Čebron z osrednjim vprašanjem: tema
smrti v Kosmačevih novelah.

11. 10. 2000    O uspehih in zapletih slovenistike na zagrebški univerzi
piše član SD, dr. Zvonko Kovač. Prim. Delo 11. 10. 2000, št. 237, str.
30 (Književni listi).

12. 10. 2000    Križi in težave s tekmovanjem v znanju materinščine
za Cankarjevo priznanje ilustrira naslednji drobec in iz obsežne
predsednikove korespondence: "Spoštovani gospod Jan! Nisem
prepričana, ali je vaš naslov pravi za tole moje pisanje, morda pa le.
Zanima me predvsem dvoje. Kako se je lahko pri  letošnjem razpisu za
tekmovanje za CP zgodilo, da je gradivo za dijake na 2. stopnji tako
obširno in za naše dijake gotovo neobvladljivo? Že nekaj let poučujem
na poklicni šoli in v tem času se na našo šolo vpisujejo dijaki z
zadostnim uspehom iz OŠ, z dobrim kvečjemu po dva na oddelek. To
pomeni, da pravzaprav nimamo dijakov, ki bi bili posebej nadarjeni ali
uspešni, kaj šele vztrajni. Motivacija za kakršno koli tekmovanje je v teh
programih zelo težka, še težja pa postane, ko jim je treba predstaviti, kaj
bodo morali  za sodelovanje na tekmovanju predelati, prebrati, še zlasti
letos. Že v prejšnjih letih dijaki na 2. stopnji tekmovanja niso dosegali
bleščečih rezultatov, menim celo, da nista bila podeljena niti tista 2 %
zlatih in niti 10 % srebrnih priznanj. Potrebovala bi resen nasvet, kako
naj letos pripravim dijake za sodelovanje na tekmovanju. Moje drugo
vprašanje pa zadeva seminar mentorjev za Cankarjevo tekmovanje.
Lansko leto  sem se ga udeležila, vendar od njega nisem dobila ničesar
koristnega za svoje dijake (predstavitev tematskega sklopa veste,
kakšna je bila, delavnica pa je odpadla). Zanima me, ali bo letos
program za 2.  stopnjo izpeljan tako kot za vse ostale in tako, kot je
zapisano v katalogu. Že vnaprej hvala in lep pozdrav V. V."

Spoštovana kolegica, deloma Vam lahko odgovorim s pojasnilom, da
imamo velikanske težave pri pridobivanju sodelavcev, zato prihaja do
zapletov, na katere opozarjate. Vedno se dogodi, da kdo ne drži besede
(pa celo podpisane pogodbe) in odpove sodelovanje zadnji hip, potem pa
"uskok" napravi veliko uslugo, da sploh prevzame vodenje, predavanja
in sestavljanje nalog, zato ga ni mogoče kritizirati ... Oba pa veva, kako
nehvaležno je izven drugih rednih delovnih obveznosti početi nekaj, kar
bo najnatančneje pregledalo poleg 9000 tekmovalcev še 800 nasršenih
kolegic. Če bi bili Vi ali še kakšen kolega pripravljeni stvari vzeti v
svoje
roke, bom samo vesel. Izprsite se na seminarju v Novi Gorici ali na
posvetu mentorjev na Vrhniki. Spomnim naj Vas in ostale kolege, da
smo uvedli tekmovanje za 2. stopnjo, v katero se vključujejo učenci
poklicnih šol na mojo pobudo, ker tudi sam (kot edini dr.) učim na
takšni šoli. Kolegice in kolegi z Zavoda RS za šolstvo (večinoma imajo
skromne izkušnje s poučevanjem na poklicnih šolah), ki so pripravljali
letošnji program, so podpisani na razpisu. Skušali pa bomo uvesti
podoben premičen prag za dosego priznanja, kot ga imamo na 1.
stopnji, in bomo tako ublažili morebitno prezahtevnost preizkusa
znanja, čeprav se samo z zniževanjem kriterijev ničesar ne doseže.
Uvedli bomo nekaj novosti tudi pri ocenjevanju tekmovalcev
negimnazijskih programov na 3. in 4. stopnji, ki so jih predlagali kolegi
na okrogli mizi koprskega kongresa, in upam, da bomo tako napravili
nov korak k izboljšanju tekmovanja, hitreje pa bomo napredovali, če se
nam bo pridružilo več sodelavcev in ne le predlagateljev. Predloge pač
mora nekdo oživiti, kako težko je to, pa vemo iz svetih knjig. Vas in
najine kolege vabim k aktivnejšemu uresničevanju naših zamisli za
izboljšanje našega tekmovanja v znanju materinščine! Zoltan Jan

SLOVENCI IN ZAKON O SLOVENŠČINI
Dne, 12. 10. 2000 je vlada RS sprejela sklep o ustanovitvi Urada za
slovenski jezik. Po našem vedenju je celotna zasnova ustanove, njena
pooblastila, organizacija dela itd. nastal povsem brez sodelovanja
strokovne javnosti.
Prim. Delo 13. 10. 2000, št. 239, str. 2.

12. 10. 2000    Spletne novice dr. Mirana Hladnika [m. h. tegale prispevka v
Slovlit začuda ne najdem]:
Peter Weiss: V zvezi z gotico in njenim nehanjem leta 1846 pri
Slovencih lahko potožim, da so za veliko večino slovenistov celo
besedila, zapisana v bohoričici, "zaklenjena", saj je ne znajo brati.
Škoda, pa ko je v npr. Vodnikovih Ljubljanskih novicah ali v začetnih (v
bohoričici pisanih, pa tudi poznejših) letnikih Bleiweisovih Novic veliko
zanimivega, npr. o tem, kako kosci hodijo mimo ljubljanske mestne hiše
s kosami tako, da je rezilo obrnjeno navzdol -- in potem beremo še
opozorilo, da mora biti obrnjeno navzgor, poleg tega pa naj bi bilo še
povito z blagom ali slamo. --- O tem, da smo tudi v stroki lahko
omejeni, pa bi se dalo povprašati,
recimo takole: na katerem materialu so zapisani Brižinski spomeniki:
papir, usnje, plastika, bukovo lubje, kamen ...? Zanimivo bi bilo videti
rezultate.

--------------------
Vabilo k sodelovanju na seminarju Slavističnega društva Slovenije
seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo priznanje
Nova Gorica, 16.--17. novembra 2000
In Nova Gorica, 23.--24. novembra 2000

Izpopolnjevalni seminar mentorjev tekmovanja za Cankarjevo
priznanje je uvrščen v Katalog programov stalnega strokovnega
spopolnjevanja in je ovrednoten z dvema in pol točkama. Predvideni
sta le izvedbi v Novi Gorici. Prva bo za mentorje tekmovanja na vseh
stopnjah, druga izvedba je namenjena le kolegicam in kolegom z
osnovnih šol. V Dijaškem domu v Novi Gorici (Streliška pot 7) se bomo
zbrali po 9.15 in pričeli z delom ob 10. uri.
Rok za prijavo je podaljšan do zapolnitve prostih mest, ker zaradi
kongresa Slavističnega društva nismo uspeli pravočasno izdati Kronike
in opozoriti članov društva. Prednost imajo člani Slavističnega društva,
ki lahko uveljavijo tudi popust pri kotizaciji. Kotizacija: za člane
Slavističnega društva Slovenije 15.000 SIT, za druge (in za kolege, ki
niso poravnali članarine) 18.000 SIT. Prijavi na obrazcu 1.201 priložite
kopijo položnice o plačani članarini, da ne bo nesporazumov glede
višine kotizacije, ki jo bodo šole poravnale po seminarju, ko bodo
prejele račune.
Letošnji predavatelji:
1. stopnja: Vlado Pirc (pomočnica pri vajah, vsaj pri 2. izvedbi -- Lidija
Koceli);
2. stopnja Marija Sivec ali Darinka Leskovec-Rosc;
3. stopnja Valentina Kobal ali Sonja Starc;
4. stopnja Miriam Podsedenšek.
Razpis letošnjega tekmovanja  so šole prejele že septembra.