[SlovLit] O angleščini kot jeziku poučevanja na slovenski univerzi

[Hladnik Miran]

Profesor na ekonomski fakulteti Andrej Jože Čibej je za Slovlit popisal
dileme v zvezi z angleščino kot jezikom poučevanja na slovenski univerzi. Do
zdaj je šel najin pogovor takole:

> Veselim se z Vami [v zvezi z uspehom moje spletne strani Slovene for
Travelers, op. m. h.].
> Stran sem tudi sam (u)porabil pri predavanju o Sloveniji
> (za mlade Hrvate, Črnogorce in Makedonce) v okviru "Summer School" na
> Ekonomski fakulteti. (Tako je, govorili smo angleško, ko je zmanjkalo
> angleščine, sem dodal kako "kratko domačo". Iz onih časov.)
>
> Zanimiva izkušnja, skoraj tako kot izkušnja kolegov z matematike, ki so
pred
> 25 leti razbesneli Beograjčane z govorom v angleščini, ko jim ni bilo dano
> govoriti slovensko ...

> Lep pozdrav, J. A. Čibej

----- Izvorno sporočilo -----
Od: Hladnik Miran <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Za: Ekorist <ekorist na siol.net>
Poslano: 11. julij 2000 7:35
Zadeva: Re: [SlovLit] Slovlitu od poletne vročine pojema sapa


> Hvala! Najbrž bi slovlitjane vaša izkušnja z angleščino kot  jezikom
> poučevanja na slovenski univerzi natančneje zanimala. Bi popisali? prav lp
> miran

----- Original Message -----
From: Ekorist <ekorist na siol.net>
To: Hladnik Miran <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: 11. julij 2000 22:16
Subject: Re: [SlovLit] Slovlitu od poletne vročine pojema sapa


Hja, lahko ... čeprav delo ni lahko. Vsekakor imajo te zgodbe več plasti in
jih omejevanje na eno od njih hitro pokvari. Takorekoč sfiži.

Moja usoda je nihanje med načelnostjo ("Ameriko Amerikancem ... nam pa
slovenščino v Sloveniji!") in pragmatičnostjo razumevanja za odnos do
dejstva, da novoveška (-i) "lingua franca" obstaja ("Govori, bre, engleski
... ") in da mu noben purizem na splošni fronti ne more več škodovati.
Najbolj škodljivo je po mojem - skromnem in vsaj v formalnem pogledu povsem
laičnem - mnenju neekonomično razsipanje "sil in sredstev" (če je dovoljeno
takole ponašenje jezika nekdanje armade).

Ekonomska fakulteta je v sodelovanju z Mednarodnim centrom za podjetja v
družbeni lastnini (ICPE = "International Centre for Public Enterprises",
kratica je bila kasneje zelo spretno predelana v "International Centre for
Promotion of Enterprises") - vulgo "Zumba centrom" - izobraževala tuje
študente, kakopak v angleščini. Sam sem začel sodelovati leta 1980 na
namibijskem programu, iz katerega se je potem preko nekih "šnelziderkursov"
razvil MBA program. V njem so med študenti dolga leta prevladovali Indijci,
Pakistanci in angleško govoreči Afričani, zato o jeziku, v katerem teče
pouk, ni bilo dileme. V zadnjih nekaj letih se težišče pomika v tranzicijske
države, pomemben delež imajo slovanski narodi, vedno pa so vmes tudi
študenti iz Albanije ali Romunije,  kar v kali zatre misel na komunikacije v
kateremkoli drugem jeziku razen angleščine.

Podoben položaj je tudi pri rednem MBA študiju na fakulteti, kjer pa so
vzrok predvsem številni predavatelji iz Zahodne Evrope ali ZDA. Še tretji
program je, pri katerem je bila uporaba angleščine neizogibna, namreč
program za študente z Indiana University, ki so prihajali k nam na
izmenjavo.

Ostalo sodi v očitno vsem tako ljubo "internacionalizacijo". Tu pa imam
nekoliko trše stališče: prepričan sem, da imamo Slovenci pravico do
neokrnjenega izobraževanja v svojem jeziku, če tako želimo, vsaj na
dodiplomskem študiju, če si na podiplomskih tečaj dostikrat moramo pomagati
s tujimi predavatelji.

Mednarodne programe, izmenjavo študentov in mobilnost predavateljev vsekakor
podpiram, vendar načelno kot vzporedne procese, nikakor pa kot nadomestilo
za slovenski program. To še posebej velja, dokler porabim kot mentor pri
diplomah več časa za osnovno opismenjevanje študentov kot za samo vsebino.
Problem bo postal (še) res/e/n(ejši), če se bodo na programih v tujem jeziku
koncentrirali boljši predavatelji. O razlogih, ki bi lahko do tega dokaj
hitro pripeljali, pa v tej srenji najbrž ni treba na dolgo razpravljati ...

Lep pozdrav, Jože