[SlovLit] Kronika SDS, ki nam jo pošilja Zoltan Jan; z opravičili, ker smo jo oskubili in ni tako lepo oblikovana kot na papirju

[Miran Hladnik]

Kronika Slavističnega društva Slovenije
Slavistično društvo Slovenije
Aškerčeva 2, 1001 Ljubljana
Glavni in odgovorni urednik: dr. Zoltan Jan
Ljubljana, 5. 7. 2000

http://www.neticom.si/kronika
Letnik 4, št. 19

Vsem pozvanja v ušesih poletna popevka: ?To so časi, ki prihajajo in
izginjajo v snu ... Vsako leto spet so tu!? Živele počitnice! Učitelji bomo
sicer imeli malo krajše počitnice, kot bo dopust sodnikov, zdravnikov ?,
toda ne pustimo, da bi nam zavist zmotila ?vonj  poletja, ki omamlja?. In
ne pozabite, kar svetuje Ježek: ?Vandrat sam najbolj lepo je, počivat pa
je lepše v dvoje!?

3. 7. 2000 Odmevi na Kroniko št. 17:
Vodja predmetne skupine za slovenščino, prof. Milena Ivšek,
nas je opozorila: Veseli nas, da Kronika obvešča svoje bralce o poteku
tekmovanja za Cankarjevo  priznanje, saj je to zahtevna skupna naloga
Slavističnega društva Slovenije in  Zavoda RS za šolstvo. Naloge za
tekmovanje pripravljajo Zavodovi svetovalci za  slovenski jezik, prav
tako imamo aktivno vlogo pri izvedbi in vrednotenju  tekmovalnih nalog,
že vsa leta pa zbornik ureja prof. Vlada Eržen, ki je uredila  tudi
letošnjega. [Naj dodamo, da pripravljajo tudi imenitna poučna
popotovanja in spremno dogajanje za najboljše med najboljšimi
tekmovalci, pa še kaj bi bilo treba našteti. Z. Jan] Ker to ni bilo razvidno
iz obvestila, Vas vljudno prosim, da to dodatno osvetlite v naslednjih
obvestilih. Opozorila bi še na to, da to ni zbornik o vseslovenskem
tekmovanju, ampak zbornik o celotnem tekmovanju za Cankarjevo
priznanje, saj so v njem tudi podatki o šolskem tekmovanju. Prijazen
pozdrav Vam in vsem kolegom.

Prejeli smo popravek ljudskega izročila. Dr. Branko Berčič
pojasnjuje, da prof. dr. Marja Boršnik ni doživljala posebnih duševnih
pretresov ob ocenjevanju disertacije o mladosti pisatelja Ivana Tavčarja,
ki je nastajala v letih 1962?1964, in ne posebno dolgo, kot je bilo
zapisano. Vprašanje o biološkem in zakonskem očetu pisatelja se ne
omenja v oceni teze in se je postavilo šele na koncu zagovora. Pisateljev
oče Janez Tavčar je s krajšimi presledki med devetletim služenjem
cesarju večkrat prihajal domov na dopust, se kot dopustnik poročil in
bil doma tudi proti koncu leta 1850. Nihče med sorodniki in rojaki ni
nikoli dvomil o  njegovem očetovstvu.

VABILO K SODELOVANJU

Kolegice in kolege ponovno vabimo, da nas obveščajo o dogodkih, ki bi
zaslužili ovekovečenje v Kroniki (to je pozornost kolegov).
Najpripravnejši je kratek zapis v taki ali drugačni elektronski obliki, da
ni nepotrebnih napak pri prepisovanju. V ozadju našega lističa je le en sam
slehernik, ki ve, kar izve, in opazi, kar vidi iz  svoje človeške
omejenosti.

3. 4. 2000 Pogrešani kolegi. Pošta je razglasila za neznane, umrle,
odseljene ? in nam vrnila Kroniko št. 18, ki smo jo skušali poslati temle
kolegom: Vlasta Bolka-Cegnar, Metka Horvat, Renata Hrovatič,
Barbara Iskra, Nataša Jakop, Andreja Javornik, Simona Kepic,
Marija Kolenc, Tone Perčič, Tina Potrata, Simona Robnik, Simona
Slavec, Neva Šlibar in Irena Zuljan. Kdor jih pozna, naj jih opozori ali nam
sporoči njihove naslove.

Hvala tistim, ki so nam pomagali pri detektivskih poslih in sporočili
pravilne naslove prej pogrešanih. Pri sporočanju sprememb ne pozabite
navesti tudi napačnega naslova ali priimka, da vas bomo lahko našli med
tisoči članic in članov, med katerimi jih je kar nekaj z enakimi imeni in
priimki.

3. 4. 2000 Tisk 18. številke Kronike: 218.579,20 SIT, poštnina:
71.419,00 SIT.

NOVE POKLICNE KOLEGICE
Na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani so od 30. novembra 1999 do 30. aprila 2000
diplomirali:
Bojana Bedene, Nataša Bolčina Žgavec, Špela Bregač, Tjaša
Burja, Marijan Dovič, Nataša Felc, Darja Jakomin, Vesna Jereb,
Klavdija Kranjc, Barbara Pance, Peter Peterka, Petra Pučnik,
Tamara Pugelj, Simona Robnik, Tanja Semen, Breda Vidmar,
Simona Zadražnik in Marjetka Zorzut.

Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so od 1. februarja do 22.
maja 2000 diplomirali: Boštjan Debelak, Nataša Fošnarič, Darja
Hribernik, Larisa Konkolič, Jelka Kos, Irena Kreft, Bernarda
Kričej, Drago Meglič, Simona Peserl, Sandra Potisek, Barbara
Rocek, Renata Rožanc, Zvezdana Sabol, Simona Sinic, Kornelija
Sorger, Lidija Šalamun, Vida Tivadar Mesarič, Alojz Tuškei,
Barbara Volčjak, Alenka Vuzem in Ksenja Žmauc.

Poleg iskrenih čestitk in voščil za kar najuspešnejšo poklicno pot vsem
tudi  prisrčno  vabilo,
da se nam pridružijo kot člani in članice Slavističnega društva Slovenije.


25. 5. 2000 V današnjih Književnih listih Dela (št. 119, str. 16) je
objavljen izčrpen članek dr. Matjaža Kmecla Prešeren skupaj s
Puškinom v Moskvi. Poroča o vseh dogodkih, ki so se zvrstili ob
tridnevnem mednarodnem simpoziju: razstava v moskovski državni
knjižnici, kjer je 2500 zaposlenih in poldrugi milijon obiskovalcev letno,
razstava in sprejem na slovenskem veleposlaništvu, zaključna
slovesnost v dvorani z dvesto naslanjači v Časnikarskem domu, kjer je
ljubljanska županja recitirala Zdravljico, prispevek ljubljanskega
Društva Slovenija?Rusija, kako dobro znajo mnogi Rusi slovensko itd.,
nič pa o moskovskem Društvu za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo
dr. France Prešeren in starih peripetijah (prim. Kroniko 18. 2. 2000). Na
simpoziju, kjer se je med drugim pokazala potreba po novem prevodu
Prešernovih Poezij, se je zvrstilo približno 35 referatov, od tega 10
slovenskih. ?Slovenski udeleženci so vsi imeli malo bolj svetle oči kot
navadno.?

IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE
?Ob izbiri pesmi, ki bi prišle v poštev za vaš izbor, sem tudi sam
občutil razdvojenost, vam gotovo še bolj poznano kot meni [?].
Iskreno povedano, menim, da njegove pesmi večinoma ne vsebujejo
tem, ki bi bile današnjemu mlademu človeku posebej blizu. Njegov
odnos do ljubezni je prestaromoden, predplatonski.?
* * *
?Priznati moram, da Prešeren ni moj najljubši pesnik (sem štejem
Kosovela, Koviča in Menarta), zato bo moj izbor zelo ,stanadarden?
[?]. Naj povem še, da je izbor res težak in zato pesmi niso urejene od
najljubše do malo manj ljube ...?

Silvo Fatur: France Prešeren ? Kam? [Prešernove pesmi po izboru
najboljših lanskih maturantov], Koper, Libris 2000, str. 77, 79.

25. 5. 2000 Pri tržaški založbi Mladika je izšla v italijanščini napisana
študija Martina Breclja o filozofski misli Dušana Pirjevca, častnega
člana SD. 350 strani obsegajoče delo temelji na disertaciji, ki jo je avtor
zagovarjal na tržaški filozofski fakulteti. Na predstavitvah v različnih
krajih je sodelovala tudi častna članica SD, prof. dr. Marija Pirjevec
Paternu, zanimivo recenzijo je objavila tudi lanska nagrajenka SD,
Matejka Grgič. Prim. Primorski dnevnik 25. 5. 2000, št. 120, str. 8;
Primorski dnevnik 11. 6. 2000, št. 134, str. 5; Primorski dnevnik 13. 6.
2000, št. 135, str. 16.

25. 5. 2000 Pred nekaj dnevi je članica SD, mag. Emica Antončič, pri
mariborski založbi Obzorja (zbirka Znamenja) izdala svojo knjigo
Podbevšek in njegova vloga v razvoju slovenske moderne književnosti.
Prim. Delo 24. 5. 2000, št. 118, str. 9.

26. 5. 2000 V okviru Dnevov Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC
SAZU je zbudilo posebno pozornost delo članice SD, dr. Nade Šabec,
Half pa pu, ki je predstavljeno tudi v 6. zborniku Slavističnega društva
Slovenije, obravnava pa govorico slovenskih izseljencev v Ameriki.
Avtorica pripravlja novo knjigo o slovenščini med kanadskimi Slovenci,
namerava pa raziskati tudi govorico izseljencev v Avstraliji. Prim.
Primorski dnevnik 26. 5. 2000, št. 121, str. 14.

IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE
Vsak dan počitka je dan nesmrtnosti.
* * *
Po šestih dneh je še Bog počival.

26. 5. 2000 Marko Juvan sporoča: ?Kogar to zanima, si lahko ogleda
novo številko CLCWeba, kjer je objavljen moj članek o  literarnosti, v
prevodu M. Pirnat-Greenberg  (http://www.arts.ualberta.ca/clcweb
journal/). Literaturovedi se moramo očitno oglaševati sami! Pozdrav
vsem in
komur!? 

26. 5. 2000 V Kopru se je prvič sestal ožji pripravljalni odbor za 
pripravo letošnjega jesenskega slovenskega slavističnega kongresa, ki 
najverjetneje ne bo portoroški, kot je bilo napovedano, ampak koprski, 
ker so nas iz avditorija in gledališča Tartini izrinili zlati oglaševalci, ki so 
se spomnili imeti svoj zlati boben prav na tradicionalen datum naših 
zborovanj (prvi četrtek, petek in sobota v oktobru). Načrtov in zamisli je 
polno,energije tudi, le tremo je treba premagati, pa bo.

27. 5. 2000 V Sobotni prilogi Dela (št. 121, str. 4?5) je izšel obsežen 
pogovor z doc. dr. Vero Smole o slovenskih narečjih, njihovem 
današnjem položaju in raziskovanju tega pomembnega področja. 

VABILO K SODELOVANJU 
* * *
Društvo za uporabno jezikoslovje 
pripravlja konferenco
Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije,
ki bo potekala v Ljubljani od 14. do 16. septembra 2000.
* * *
Prijave in povzetke pričakujejo do 30. aprila t. l. Naslov društva: 
Društvo za uporabno jezikoslovje, Inštitut za narodnostna vprašanja, 
Erjavčeva 26, Ljubljana, tel. 061 200 18 72, faks 061 210 964, e-
naslov: info.navŽsiol.net.
* * * 

27. 5. 2000 V odprtem pismu maturitetni komisiji prof. Breda Kramar 
predlaga, da bi imeli isti sklop po več let, tako kot pri angleščini in 
nekaterih drugih predmetih. Prim. Šolski razgledi 27. 5. 200, št. 10, str. 
8.

27. 5. 2000 O seminarju Pouk slovenščine v 2. triletju natančno poroča 
Zlatka Perne, učiteljica Osnovne šole Savsko naselje v Ljubljani (ki še 
ni članica našega društva). Prim. Šolski razgledi 27. 5. 200, št. 10, str. 
11.

IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE
Če je v tvojem življenju vse temno, preveri, če niso vsa tvoja okna 
zaprta.

27. 5. 2000 V Bistici na Zilji je v okviru Zablatnikovega dne potekal 
simpozij o Urbanu Jarniku. Prim. Delo 24. 5. 2000, št. 118, str. 9.

27. 5. 2000 Kot poroča nečlan SD, prof. Jože Peternel, praznuje letos 
desetletnico svojega delovanja Kopitarjevo kulturno-izobraževalno 
društvo, ki bog ve zakaj ignorira Slavistično društvo Slovenije. Prim. 
Šolski razg
ledi 27. 5. 200, št. 10, str. 15.

27. 5. 2000 Koordinator tekmovanja za Cankarjevo priznanje, prof.
Vlado Pirc, sporoča: Na sestanku razširjene predmetne skupine za SJK
pri Zavodu RS za šolstvo sem posredoval možne (teme mladinska
književnost, znanstvena fantastika), ki bi prišle v poštev za Tekmovanje
za Cankarjevo priznanje 2001. Niso me podprli, ampak je bil sprejet
predlog, da se v Obvestila šolam zapiše širši naslov sklopa ? da bo
tekmovanje v šolskem  letu  2000/2001 posvečeno evropskemu letu
jezikov. Seveda se mora s tem strinjati tudi  Slavistično društvo
Slovenije oziroma povedati svoje mnenje. Moje mnenje:  Bojim se, da bi
poudarili predvsem jezikovno plat kakršne koli tematike in da sklop ne
bi bil tako zanimiv. Ali lahko še kaj predlagamo? Sugestije so večkrat
dragocene. Mogoče  zamejci? Lojze Kovačič? Trubar? Misliti moramo
tudi na seminar mentorjev za Cankarjevo priznanje, ki se je ?prijel?. Kaj
jim bomo lahko ponudili? Jaz nisem jezikoslovec.
Prvi komentar pisca Kronike: Najprej sem bil presenečen, potem pa sem
videl, da pravzaprav ni napačno. V  slovenski književnosti je dovolj del s
to tematiko in bi lahko vezali posamezne pisatelje na posamezne
stopnje, dodali pa morebiti tudi bolj  jezikoslovna razmišljanja. V poštev
bi prišli od Bevka (Čedermac, čeprav ga osnovnošolci  ne marajo),
Kosmač ima tudi nekaj motivov (Medvejke), Messner, Prežih, Pahor
(esejistika), Župančič, Cankar ... do Trubarjevega odnosa do jezika pri 4.
stopnji (imelo bi  lahko tudi malo raziskovalnega značaja). Marsikaj smo
zvedeli na jesenskem simpoziju o materinščini v Portorožu, v knjigi Silva
Faturja Zapisi o materinščini in njenih mojstrih itd. Mislim, da bi šlo. Kot
vedno je odločujoča dobra  volja.

LEJ, STVARNICA VSE TI PONUDI,
IZ ROK JI PREJEMAT NE MUDI!
* * *
Vse, ki želijo, da o njihovih prireditvah, pobudah, publikacijah ipd.
obvestimo tudi člane Slavističnega društva Slovenije na naši domači
spletni strani http://www.neticom.si/kronika, prosimo, da obvestila
in vabila, zapisana v elektronski obliki, pošljejo dovolj zgodaj. Objava
dan ali dva pred predavanjem ni učinkovita in pomeni le nepotreben
strošek.
* * *

28. 5. 2000 V reviji Primorska srečanja (št. 230, str. 459?464) objavlja
kustos Goriškega muzeja, mag. Borut Koloini, izbor družinskih pisem
Kosovelovih, ki jih je obdelal ob pripravah za obnovitev tomajske hiše
Kosovelovih v spominski objekt. V isti številki so izšli tudi nekateri
referati s simpozija ob 90. obletnici rojstva Ljubke Šorli. Prim. Kroniko
17. 3. 2000.

29. 5. 2000  Za Kroniko Slavističnega društva Slovenije ima dr. Boža
Krakar Vogel nekaj sporočil, zaobseženih v spodnjem besedilu:
Ker vidim, da glasilo vestno beleži tudi tovrstne podvige, jih nekaj
dodajam:
1. Magisteriji: 18. 4. 2000: Alenka Žbogar (asistentka stažistka za slov.
književnost na FF): Učbeniki za književnost za strokovne in poklicne šole.
Mentorica: izr. prof. dr. Boža  Krakar Vogel. 19. 4. 2000: Jerica Vogel
(asist. stažistka za didaktiko jezika na FF): Poslušanje kot ena temeljnih
sporazumevalnih dejavnosti v srednji šoli. Mentorica: doc. dr. Martina
Križaj Ortar. 16. 5. 2000: Tanja Jelenko (profesorica slovenščine na
Šolskem  centru v Celju): Modeli motivacije pri domačem in šolskem
branju za dijake z zaključnim  izpitom. Mentorica: izr. prof. dr. Boža
Krakar Vogel.
2. Matura (april?maj): Zainteresiranim priporočamo Vodnik skozi
književnost na maturi.  Spisala: Boža Krakar Vogel in Brane Šimenc.
(Državni izpitni center, 2000.)

23. 5. 2000:  Sonja Čokl, Boža Krakar Vogel, Marko Juvan, Brane
Šimenc in Jožko Budin smo se v  radijski oddaji Intelekta kulturno
ravsali okrog (ne)potrebnosti navodil za maturitetni esej. Pri tem smo
sledili navodilom novinarke, ki bi za natančnost dobila krepek odbitek
točk (ves čas se je spotikala skozi moj priimek, kar so nekateri
poslušalci zaznali bolj  kakor vsebino), pa tudi poznavanje snovi ji je
delalo malce težav. Po oddaji smo šli na kavo v bife, kjer kave niso imeli,
in smo ob soku še dve uri živahno razpravljali in si  povedali, kaj
mislimo eni in drugi (gl. tozadevne pisne vire).
3. Obletnice: Sporočam, da sem [da ne bo pomote: to je dr. Boža
Krakar Vogel s svojim soustvarjalcem svetega zakona] konec aprila
dočakala srebrno obletnico poroke na poti med Sarajevom in
Dubrovnikom. Z mano sta bila še mož in sin. Vreme je bilo lepo, mi
občasno oblačni.
Spodbujam še druge kolegice in kolege, da kaj napišejo o svojih  tovrstnih
obletnicah. Navodil ne prilagam, naj živi ustvarjalna domišljija.

30. 5. 2000 Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Pedagoški
fakulteti v Mariboru je v sodelovanju z mariborsko univerzo in
Slavističnim društvom Maribor pripravil Miklošičev dan. Simpozijski del
je oblikovalo enajst referentov (dr. Stanislav Hafner, dr. Katja Sturm-
Schnabl, dr. Martina Orožen, dr. Zinka Zorko, dr. Marko
Jesenšek, dr. Vlado Nartnik, dr. Mihaela Koletnik, dr. Irena
Stramljič Breznik, mag. Jožica Čeh, mag. Vlado Unuk in mag.
Majda Potrata), popoldne pa je bil posvečen svečanemu odkritju
doprsnega kipa Frana Miklošiča na Univerzi v Mariboru ob navzočnosti
rektorja dunajske univerze. Ta je namreč tudi omogočil izdelavo odlitka
Miklošičevega kipa, ki je v atriju dunajske univerze med
najznamenitejšimi profesorji.

30. 5. 2000 Ta dan je bil za mariborsko slavistiko ne samo izjemno
delaven, ampak tudi uspešen. Kadrovsko se je okrepil še za eno
doktorico znanosti. Disertacijo Metaforiko v Cankarjevi kratki pripovedni
prozi je tega dne v Ljubljani uspešno obranila Jožica Čeh, medtem ko je
njen simpozijski prispevek v Mariboru brala kolegica z oddelka.

30. 5. 2000 Po dveh letih garanja številnih sotrudnikov so danes
svečano otvorili 10,5 km dolgo Kosmačevo učno pot, ki vodi od
pisateljeve rojstne hiše v Slapu ob Idrijci do Mosta na Soči, ki jo je
pripravila osnovna šola Most na Soči. Projekt, ki ga je Zavod RS za
šolstvo ocenil za najboljšega med 64 sorodnimi predlogi, je vodila
Nevenka Janež s sodelavci Marjano Barbič, Matejo Pogačar, Vidom
Miklavčičem, Zorko Pavlin in drugimi. Pisateljeva hčerka Nanča
Kosmač je oblikovala brošuro. Avtorji projekta si želijo, da bi pohod po
Kosmačevi poti postal tradicionalen. Prim. Delo 30. 5. 2000, št. 123, str.
7; Primorske novice 6. 6. 2000, št. 45, str. 13.

31. 5. 2000 Zbornik o Janezu Svetokriškem, ki prinaša prispevke z
lanskoletnega simpozija v Vipavskem Križu, sta nam prijazno poslala na
ogled urednika prof. Jože Faganel in dr. Jože Pogačnik. Na 527
straneh objavlja 25 avtorjev temeljite analize o Janezu Svetokriškem in
njegovo bibliografijo ter obravnava tudi širša vprašanja, povezana z
njegovim delom in časom.

1. 6. 2000 Koprska knjigarna in založba Libris je danes izdala knjigo
prof. Silva Faturja France Prešeren ? Kam?. Gre za izbor in komentar
najpriljubljenejših Prešernovih poezij po izboru najboljših lanskih
maturantov z njihovimi komentarji. Prim. Delo 1. 6. 2000, št. 125, str.
17 (Književni listi).

IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE
?Mogoče bi morali Prešerna mlademu bralcu prikazati bolj svobodno,
mu dovoliti, da sam začuti, interpretira pesem, da v njej najde lepoto.
Potem pa bi mu dali možnost, da svojo razlago primerja z uradno
slavistično.?
* * *
?V izbor sem uvrstila nekaj pesmi, ki so tako motivno kot slogovno
enostavnejše ter hkrati izražajo tudi nek vesel, igriv ton [?].
Prepričana pa sem tudi, da večina gimnazijcev gleda na Prešerna
precej drugače že pred maturo [?] in v zrelejših letih ugotovi, da
lahko končno razume, kaj so mu pred leti hoteli dopovedati profesorji
in literarni teoretiki.?

Silvo Fatur: France Prešeren ? Kam? [Prešernove pesmi po izboru
najboljših lanskih maturantov], Koper, Libris 2000, str. 77.

1. 6. 2000 Čeprav je videti, da člani SD niso bogve kako navdušeni
kjigokupovalci, jih opozarjamo, da sta tik pred izidom zanimivi deli:
Bogu Jakopiču bo založba Salve v Ljubljani izdala knjigo Marija
Pomagaj v slovenski književnosti, Dragica Haramija pa bo v
samozaložbi izdala delo Slovenska realistična avanturistična mladinska
proza. Prim. Delo 1. 6. 2000, št. 125, str. 17 (Književni listi).

1. 6. 2000 V svoji rubriki Imam jo na koncu jezika Julijana Bavčar
duhovito piše o napakah pri rabi rodilnika nedoločnega zaimka nič.
Prim. Delo 1. 6. 2000, št. 125, str. 17 (Književni listi).

1. 6. 2000 Namesto 8. smo prejeli šele 4. letošnjo številko Jezika in
slovstva, v kateri Irena Novak-Popov predstavi slovensko poezijo
devetdesetih let; Katja Mihurko-Poniž piše o pripovednicah,
sodobnicah Zofke Kveder; Dragica Haramija obravnava tipologijo
slovenske mladinske realistične avanturistične proze; ob visokem
jubileju profesorice in leksikografke Marije Janežič označi njeno
ustvarjanje Ivana Černelič; polemiko s Tatjano Srebot Rejec o
zvočniškem sklopu nadaljuje Peter Jurgec; Mojca Stritar analizira
besedilne zgradbe in poante šal (nekateri primeri so prav kruti, toda
takšni, kakršne si pripoveduje in se jim smeje naša mladež); Andreja
Žéle pa ocenjuje delo Marije Stanonik Slovenska slovstvena folklora, ki
je izšlo v zbirki Klasje. Polovica tokratnih sodelavcev revije, ki je last
Slavističnega društva Slovenije, ne čuti potrebe, da bi bili njegovi člani,
čeprav ga potrebujejo za objavljanje svojih spoznanj.

OPOZORILO IN OPRAVIČILO
Pri pošiljanju položnic za plačilo naročnine na Jezik in slovstvo ter
Slavistično revijo je ponekod prišlo do napak. Nekateri člani so
prejeli položnice/račun za polno naročnino brez članskega popusta.
Ti naj izpolnijo novo položnico in nakažejo nižji znesek (objavljen je v
kolofonu obeh revij). Najbolj vestni, ki so že nakazali previsoko
naročnino, naj nam sporočijo, da jim preplačilo upoštevamo pri
članarini. (Kdor je naročen na eno revijo, prihrani pol članarine; kdor je
naročen na obe reviji, ima s članskim popustom praktično paravnano
članarino, če pa je naročen še na Slovenščino v šoli, ima večji popust,
kot je letna članarina).
V tolažbo se spomnimo: Na napakah se učimo. Nekoč, v svetli
bodočnosti, bo vse brezhibno ?

2. 6. 2000 Seja upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije.
Med drugim dogovorjeno:

Letošnji nagradi Slavističnega društva Slovenije za življenjske
uspehe pri poučevanju slovenskega jezika na slovenskih osnovnih in
srednjih šolah prejmeta prof. Vinko Omerzel in prof. Marija Končina.
Nagrado za posebno uspešen podiplomski študij prejme dr. Mihaela
Koletnik. Nagrado za posebno uspešen študij slovenščine na tujih
univerzah prejme dr. Agnieszka Będkowska-Kopczyk, ki je dosegla
slovenistični doktorat na Šlezijski univerzi v Sosnovcu. Pooblasti se
izvršilni odbor, da ugotovi, ali predlagani kandidatki za posebno
uspešen študij na Univerzi v Ljubljani izpolnjujeta razpisne pogoje.
Drugih predlogov, ki bi izpolnjevali razpisne pogoje,  SD ni prejelo.

Občnemu zboru se predlaga, da za častne člane Slavističnega
društva Slovenije razglasi: akad. dr. Janka Kosa, dr. Zinko Zorko, prof.
Silva Faturja in prof. Janeza Gradišnika.

Pomoči za tiskanje znanstvene monografije v knjižni zbirki
Slavistična knjižnica se dodelita mag. Alenki Gložančev in dr. Zoltanu
Janu. Recenzent dela Alenke Gložančev je prof. dr. Tomo Korošec, delo
Zoltana Jana Poznavanje slovenske literature v Italiji pa so pozitivno
ocenili Ciril Zlobec, Arnaldo Bressan in Joža Mahnič. (Zoltan Jan je
kandidiral, ker je do izteka javnega razpisa prispela le ena prijava.) Če
avtorja zagotovita dodatna sredstva, se preostanek podpore lahko
izplača kot avtorski honorar. Če s sponzorskimi sredstvi in pomočjo SD
del ni mogoče izdati, se pogodbi ne skleneta. Avtorja prejmeta vsak po
50 avtorskih izvodov, ki jih ne smeta prodajati. Za podpis pogodbe se
pooblašča tajnica društva, predsednik naj skuša pridobiti soizdajatelja
in/ali so založnika.

Jesenski slovenski slavistični kongres, ki bo združen z občim zborom
Slavističnega društva Slovenije, bo po tradiciji potekal prvi oktobrski
četrtek, petek in soboto, to je od 5. do 7. oktobra 2000 v Kopru in ne v
Portorožu, kot je bilo prvotno najavljeno, ko se še ni vedelo, da nas bo iz
portoroškega avditorija in piranskega Gledališča Tartini izrinil Zlati
boben, ki ima več zlata kot naše društvo. Predsednik SD je pooblaščen,
da pripravi program kongresa in določi, kateri referati bodo
predstavljeni. Organizacijo kongresa je prevzelo SD Koper, ki ga vodi
prof. Jasna Čebron. Organizatorji naj zagotovijo, da se bodo kongresa
udeležili le tisti prijavljeni kolegi, ki bodo poravnali kotizacijo. Ker
poteka letos Prešernovo leto, naj se v program vključi tudi predavanje
prof. Borisa Paternuja o Prešernu, čeprav tema ni razpisana.

Upravni odbor SD predlaga občnemu zboru, da za člane izvršilnega
odbora izvoli dr. Marka Jesenška za predsednika, Jano Zemljarič
Miklavčič, dipl. sl., za tajnico in Leonora Nardoni Grah za blagajničarko.
Vodje sekcij naj načeloma ostanejo isti, izvršilni odbor lahko predlaga
nove člane, pripravi tudi predlog članov nadzornega odbora, častnega
razsodišča in delovnega predsedstva.

Uredništvo revije Jezik in slovstvo mora predsednik SD pozvati, da
do 5. septembra pripravi poročilo o delu, v katerem naj tudi predstavi,
kako bo zagotovilo redno izhajanje revije in preseglo sedanje nevzdržno
stanje. Če predlog ne bo ustrezen in ne bo jamčil, da se bodo težave
odpravile, bo izvršilni odbor Slavističnega društva Slovenije predlagal
občemu zboru zamenjavo uredništva. Opravljena je bila vrsta formalnih
in neformalnih pogovorov, da bi se odpravile težave (neredno izhajanje
in veliki zaostanki, upadanje naklade in števila naročnikov, premajhna
skrbnost pri kandidiranju na javne razpise, skrajna neurejenost pri
upravljanju s sredstvi, ki se kaže v izplačevanju honorarjev in pobiranju
naročnine ter vrsti kršitev objektivnih predpisov, za katere so zagrožene
milijonske kazni itd.). Izvršilni odbor je zadolžen, da uresniči sklep in
morebiti pripravi predlog novega uredništva za izvolitev na občem zboru.

Scenarij občnega zbora pripravi dosedanji predsednik, ki tudi
predlaga organe zbora.

Stari in novi predsednik si predata dolžnosti konec tekočega leta,
tako da dosedanji predsednik do takrat opravlja svoje dolžnosti in uvaja
novega predsednika.

Predlog prof. Vike Slabe, da bi kolegico A. K. predlagali za državno
nagrado na področju šolstva, ni bil podprt. Slavistično društvo Slovenije
bo predlagalo dr. Božo Krakar Vogel, utemeljitev pa naj oblikuje doc. dr.
Irena Novak-Popov. Slavistično društvo Slovenije bo tudi formalno
podprlo predlog, da se prof. dr. Helgi Glušič podeli državna nagrada na
področju šolstva.

UO je potrdil pogodbo za opravljanje računovodskih poslov in
delitev stroškov.

Potrdijo se izdatki za izdajo društvenega zbornika (Slovenski
slavistični kongres v Celju) in avtorjem izplačajo honorarji, kot bo
določil predsednik. V prihodnje bo najverjetneje moralo prevzeti celotno
izdajo zbornika Slavistično društvo Slovenije brez sodelovanja založbe.

Tajnica društva, Jana Zemljarič Miklavčič, uspešno vodi zapletene
postopke, da se Slavističnemu društvu Slovenije prizna status društva,
ki deluje v javnem interesu.

UO je sprejel na znanje posamezne pobude in informacijo o
delovanju Slavističnega društva Slovenije, ki jo je podal predsednik in o
njej sproti poročal v Kroniki. Njegova prizadevanje je UO podprl, potrdil
in pohvalil.

2. 6. 2000 Letošnjo Sovretovo nagrado, ki jo podeljuje Društvo
književnih prevajalcev Slovenije, je prejel mag. Niko Jež za svoje
dvajsetletno prevajanje iz poljščine. Našemu članu iskrene čestitke!
Prim. Primorski dnevnik 1. 6. 2000, št. 125, str. 10; Delo 2. 6. 2000, št.
126, str. 1 + 6 itd.

3. 6. 2000 Državni svet Republike Slovenije je v parlamentu pripravil
javno predstavitev mnenj o osnutku zakona za ureditev slovenščine kot
uradnega jezika. Posvet je vodil drž. svetnik, dr. Zoltan Jan, zakonski
osnutek pa je polni dvorani udeležencev predstavil avtor dr. Janez
Dular. Razen dveh razpravljalcev (dr. Breda Pogorelec in prof. Ludvik
Kaluža) so vsi podprli zakonski osnutek in prispevali tudi določene
predloge, ki jih bo avtor upošteval pri pripravi dokončnega besedila.
Predstavljena mnenja bodo objavljena v posebni publikaciji. Prim. Delo
6. 6. 2000, št. 129, str. 9; Primorski dnevnik 6. 6. 2000, št. 129, str. 3;
Primorske novice 23. 6. 2000, št. 50, str. 28 (7. val);  Mag 21. 6. 2000,
št. 25, str. 56?57; Mladina 3. 7. 2000, št. 27, str. 22?23; Prava praksa
29. 6. 2000, št. 18-19, str. 6-7 ?

IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE
?Eden od aktualnih nesmislov je, da naša država financira izdajanje
nizkonakladnih strokovnih revij v angleščini: izhajajo v Sloveniji,
vanjo pišejo Slovenci in tudi njihovi bralci so praviloma strokovnjaki
iz Slovenije. Da pišejo Slovenci Slovencem v angleškem jeziku, pa je
,zasluga? nadvse čudnega točkovnega sistema pri vrednotenju
strokovnih razprav, ki dodatno nagrajuje objave v tujih jezikih.
Pogosto gre pri tem za čisti blef, saj tak članek v angleščini prebere le
nekaj deset avtorjevih najbližjih kolegov, naročnikov v
veniji.? 
[Dodajamo: ali se s tem ne postavljamo v čase, ko nismo imeli 
slovenske univerze in so naši strokovnjaki študirali in ustvarjali 
strokovno literaturo v tujih jezikih?]
Slavko Pezdir: Če za letni dopust ne moreš več prositi v slovenščini. 
Dr. Janez Dular o pritiskih na  
slovenščino, Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 20 (Sobotna priloga).

3. 6. 2000 Zaseda Komisija za pospeševanje slovenščine na tujih 
univerzah na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sejo je vodila jo 
predsednica prof. dr. Ada Vidovič Muha.

4. 6. 2000 Založba Rokus je izdala priročnik za učitelje izbirnega 
predmeta gledališki klub Igra videza: teoretična izhodišča branja 
dramskih besedil, ki ga je pripravila dr. Vida Medved-Udovič.

5. 6. 2000 V najnovejši številki Vestnika Univerze v Ljubljani (št. 4?5, 
str. 10?11) je dr. Tomaž Sajovic predstavil desetletno delovanje 
Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze, kateremu 
predseduje. Spremembe kolektivne pogodbe (z novimi dodatki h plačam) 
so objavljeni v Uradnem listu RS št. 39, s
tr. 4694?4696.

5. 6. 2000 V isti številki Vestnika Univerze v Ljubljani (št. 4?5, str. 23)
beremo, da je 28. marca rektor slovesno promoviral Gizelo Polanc
Podpečan, ki je postala doktorica literarnih znanosti s tezo Slovenska
sodobna dramatika in problem ontološke diference (mentorica dr.
Helga Glušič). Zakasnele, a prisrčne čestitke!

5. 6. 2000 Zbornik Prešernovi dnevi v Kranju, o katerem smo že
poročali v Kroniki 4. 5. 2000, ocenjuje v Vestniku Univerze v Ljubljani
(št. 4?5, str. 33) urednik tega lista, dr. Gregor Kocijan.

7. 6. 2000 Z izvolitvijo nove vlade smo dobili novega ministra za
šolstvo in šport, prof. dr. Lovra Šturma, nekdanjega ustavnega
sodnika in profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani.

LJUDSKO IZROČILO
* * *
Ko je Slavistično društvo v nekdanjem klubu poslancev praznovalo
obletnico Marje Boršnik, se je slavljenka razburjala, da ji nočejo
natisniti drugega dela monografije o Tavčarju.
Nato jo s svojim gromkim glasom vpraša Anton Slodnjak: Marja, a si
ti to že napisala?
Boršnikova: Še ne.
Slodnjak: Ko jo boš imela končano, ti bomo do natisa pomagali. Sicer
pa vedi: ?Jajca so dobra, jajca, toda kaj ko je bil petelin liberalec?!
Po kom je prof. Slodnjak povzel to rečenico, pa skušajte sami
ugotoviti, pravi prof. Cene Omerzel, ki nam je prijazno priskočil na
pomoč ob suši anekdot.
* * *
Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo
duhovit.
Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih
podatkov.


7. 6. 2000 Ob petinšestdeseti obletnici ustanovitve Slavističnega
društva Slovenije je predsednik republike Slovenije, Milan Kučan v
protokolarni vili Podrožnik sprejel častne člane SD in člane upravnega
odbora. Slovesnost so s svojo prisotnostjo počastili tudi v. d. ministra za
kulturo Jože Školč državni sekretar za visoko šolstvo, dr. Zoran
Medveš, in predsednik Društva slovenskih pisateljev Evald Flisar. V
zanimivem govoru je predsednik države označil pomen društva za
reševanje aktualnih vprašanj ohranjanja slovenske identitete,
slovenskega jezika in razvoj slovenističnih strok. Predsednik SD mu je
izročil simbolični darili. Knjiga Silva Faturja France Prešeren ? Kam?
odraža vse bogastvo prizadevanj, ki jih SD namenja šoli in učnemu
predmetu slovenski jezik s književnostjo. Poklonjeni Zbornik SD pa
prinaša razprave s slovenskega slavističnega kongresa v Murski Soboti
in tako ponazarja strokovno-znanstvena vrvenja, ki jih spodbuja
društvo. S poklonjeno antologijo upodobitev Gorice v slovenski
književnosti je njena avtorica, častna članica, prof. Lojzka Bratuž,
nevsiljivo opozorila, da deluje Slavistično društvo Slovenije na celotnem
slovenskem nacionalnem ozemlju.

Priložnost smo izkoristili, da smo častnim članom, ki jih še niso prejeli,
izročili listine o razglasitvi (na ročno izdelanem papirju jih je v
stilizaciji
stiškega rokopisa izpisal akad. slikar Lucijan Bratuž). Podatke je dolgo
in skrbno zbiral dr. France Novak, ki je imel pri tem veliko težav,
kakšna nejasnost pa je še ostala. Tako smo ugotovili, da dr. Vilko
Novak ni le častni, pač pa tudi edini živeči ustanovni član društva,
nejasno pa je ostalo, zakaj med častnimi člani ni akademik Ciril
Zlobec, ki mu je menda bila izročena posebna listina ob znani aferi o
?jedrih?. Če je ostalo še kaj spornega, prosimo, da nas obvestite,
prizadetim pa se iskreno opravičujemo. Zaradi protokola so častni člani
stali v vrti po abecednem redu svojih priimkov ? in ne boste verjeli: tudi
častna članica, dr. Breda Pogorelec, je vzdržala v vrsti na svojem
mestu. Akad. dr. Francetu Berniku se je ob prejemu listine v imenu
vseh zahvalil za izkazano pozornost. Častna članica, prof. Berta Golob,
je prejela kar dve listini, eno z malo spackanim predsednikovim
podpisom in narobe odtisnjenim suhim žigom, drugo pa z dostojnim
podpisom, a brez odtisa žiga. Njene neusahljive dobre volje nismo
skalili, ker kot učiteljica zna brati tudi takšne čačke. Nekateri so se
srečali po dolgih letih in si imeli mnogo povedati, tako da smo se po
kozarčku razšli dobre volje. Čeprav so tajnici SD ravno tega dne razbili
steklo ?glanc? novega avta in ukradli radio in čeprav še pol ure pred
začetkom sprejema še vedno ni bilo v vili knjig, ki naj bi jih podarili, je
bila še najbolj zadovoljna, saj je tako zaključila tokratno naporno
sodelovanje in usklajevanje s protokolom. Prim. Delo 8. 6. 2000, št. 131,
str. 2.

7. 6. 2000     V Historičnem seminarju, nizu predavanj, ki jih organizira
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in
umetnosti v Ljubljani, sta  dr. Han Steenwijk in mag. Roberto Dapit
pod naslovom Širjenje pisne rezijanščine govorila o prizadevanju za
oblikovanje rezijanskega knjižnega (standardnega) jezika in za ohranitev
rezijanskega narečja sploh.

BOLJ ZA ŠALO KOT ZARES
* * *
Nekoč, med neko ostro debato je Marja Boršnik srepo pogledala
svojega zelenega asistentka in izrekla sentenco: ?Boris, a veš, v tebi je
komaj desetina Kidriča!? Menda tedanjemu asistentku Borisu
Paternuju, ki je v kavarni hotela Slon vse dneve šele pisal svojo
disertacijo, ni zamerila, čeprav jo je skoraj kap, ko ji je zabrusil:
?Upam, da ga bo v meni kmalu še manj.?
* * *
Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo
duhovit.
Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih
podatkov.

8. 6. 2000 V znamenje sprave nam je častna članica SD, prof. Berta
Golob, poslala kaseto, na kateri je posnet njen literarni večer o
Francetu Prešernu, ki ga je 4. aprila letos predvajal Radio Slovenija 1.
Spretno je podala podobo njegovih življenjskih dogodkov, nato pa z
izborom poezij poustvarila notranji doživljajski svet, ki je prepoznaven v
manj pogosto ponatisnjenih pesnikovih umetninah. Njen duhovit slog
ohranja znana mnenja, motive, metafore, pa vendar prepričljivo podaja
njeno osebno branje.

8. 6. 2000 Svoje poglede na prevajanje in na lastno delo je podal
letošnji prejemnik Sovretove nagrade, mag. Niko Jež. Prim. Delo 8. 6.
2000, št. 131, str. 2.

8. 6. 2000 V Koprski knjigarni Libris so predstavili knjigo prof. Silva
Faturja France Prešeren ? Kam. Gre za izbor in komentar najbolj
priljubljenih Prešernovih poezij po izboru najboljših lanskih maturantov
z njihovimi komentarji. Prim. Primorske novice 9. 6. 2000, št. 46, str.
23.

8. 6. 2000 Tudi Evropska unija bo razglasila leto 2001 za evropsko leto
jezikov, so sklenili ministri za šolstvo držav članic EU. Prim. Primorski
dnevnik 11. 6. 2000, št. 134, str. 19.

9. 6. 2000 Lanska nagrajenka SD, Matejka Grgič, je v Osnovni šoli
Villanuova (San Giorgio di Nogaro) pripravila posebno učno uro o
narodnih manjšinah v Furlaniji-Julijski krajini. Prim. Primorski dnevnik
9. 6. 2000, št. 132, str. 4.

9. 6. 2000 Povzetek malo bolj dinamičnega predsednikovega
desetdnevja: 26. 5. sestanek pripravljalnega odbora za slovenski
slavistični kongres v Kopru; 29. 5. redno predavanje v Trstu; 30. 5.
pozdrav simpozija o Franu Miklošiču v Mariboru; 2. 6. seja upravnega
odbora SD v Ljubljani; otvoritev Kosmačeve učne poti v Slapu ob Idrijci;
5. 6. javna predstavitev mnenj o zakonskem osnutku o rabi slovenščine
kot uradnega jezika v Ljubljani; sprejem pri predsedniku republike ob
65-letnici SD; 8. 6. izpiti v Trstu; 9. 6. obisk delegacije županijskega
sveta Republike Hrvaške v Ljubljani. Do začetka poletja bo še nekaj
podobno razgibanih tednov. [Mme Jan, ki Kroniko prebere, še preden
izide, komentira, da sem nekaj podobnega že pisal lani, vendar nisem
kriv, če se življenje vrti v krogih na kolesih.]

10. 6. 2000 Te dni je izšla druga številka Revije o knjigi, ki prinaša
kratka poročila večine slovenskih založb o knjižnih novostih, nekaj bolj
poglobljenih člankov in intervjujev ter sprotno mesečno bibliografijo.
Kdor želi, lahko prejme brezplačni ogledni izvod. Dodatna pojasnila:
Založba Rokus, Grad Fužine, Studenec 2a, 1000  Ljubljana, tel. 061 146
11 60, faks 061 146 11 65.

10. 6. 2000 Po e-pošti je prispela tale vest: Od 19. do 28. maja 2000 je
slavistka dr. Herta Maurer-Lausegger s celovške univerze s svojim
dialektološko-etnološkim filmskim projektom Dokumentacija stare
ljudske kulture v narečju sodelova v okviru avstrijskega  znanstvenega
tedna ScienceWeek na Austria 2000. Filmske predstavite so bile na
Koroškem (Celovec, Borovlje, Železna Kapla, Treffen pri Beljaku,
Irschen), na  Štajerskem (Laafeld/Potrna pri Radgoni), Tirolskem
(Innsbruck) in v Spodnji Avstriji  (Horn). Hkrati je šlo za tekmovanje
projektov, v katerem je sodelovalo 424 prireditev.  Predstaviti je bilo
treba znanost na preprost in zabaven način kar se da širokemu krogu
ljudi. Konec junija 2000 bodo najboljši projekti na Dunaju prejeli
priznanja. Akcijo podpira avstrijsko Ministrstvo za izobraževanje,
kulturo in znanost.

10. 6. 2000 V Šolskih razgledih (št. 11, str. 2) je Jana Zemljarič
Miklavčič predstavila Celoletno in poletno šolo slovenskega jezika,
metode dela, programe, udeležence in spremne prireditve.

10. 6. 2000 V Šolskih razgledih (št. 11, str. 11) založba DZS napoveduje
izid:
? berila in učbenika za prvi letnik gimnazij Branja, ki poleg obveznih
besedil po učnem načrtu so dodani še odlomki drugih temeljnih del
svetovne in slovenske književnosti. Didaktično zasnovo je pripravila dr.
Boža Krakar Vogel, spremna besedila za posamezna poglavja pa so
napisali Darinka Ambrož, Vinko Cuderman, Majda Degan Kapus,
Jana Kvas, Adrijana Špacapan in Marjan Štrancar;
? Prešernovih pesmi in pisem v izboru akad. dr. Borisa Paternuja
(zbirka Klasje).

10. 6. 2000 Anonimnemu duhovitežu, ki se je v skušal ponorčevati o
potrebnosti zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika, kljub vsemu
ne privoščimo, da bi ? tako kot nekatere prodajalke ? prejel odločbo o
prerazporeditvi na slabše delovno mesto, ki bi bila skupno s pravnim
podukom vred napisana v tujem jeziku. Bralci so proti takšnemu
odnosu protestirali. Prim. Delo 10. 6. 2000, št. 132, str. 3; 17. 6. 2000,
št. 139, str. 30 (Sobotna priloga).

IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE
?Že zdaj se dogaja v podjetjih, ki so v tuji lasti, da vodstva kršijo
pravice zaposlenih, ki so se doslej zdele povsem samoumevne (npr.
raba slovenščine pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja).
Doslej je bilo normalno, da je delavec po slovensko prosil za letni
delovni dopust, v nekaterih podjetjih pa to nenadoma ni več
samoumevno.?
Slavko Pezdir: Če za letni dopust ne moreš več prositi v slovenščini.
Dr. Janez Dular o pritiskih na
slovenščino, Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 20 (Sobotna priloga).

11. 6. 2000 Ob domnevnem Trubarjevem rojstnem dnevu (9. 6.(?) 1508)
so na Raščici pripravili osrednjo slovesnost ob 450. obletnici izida prve
slovenske knjige. Slavnostni govornik, predsednik Društva slovenskih
pisateljev, Evald Flisar, je poudaril sodobne pojave, ki zahtevajo, da se
skrb za slovenski jezik okrepi tudi v današnjem času. Med drugim je
postavil tudi vprašanje: ali nas do izida zadnje slovenske knjige loči
manj let, kot jih je minilo od izida prve? Menil je, da je slovenščina vse
manj podobna slovenskemu jeziku in vse bolj angleščini, tako da se
Angleži vse bolj počutijo doma pri nas in mi pri njih. Prim. Primorski
dnevnik 10. 6. 2000, št. 133, str. 3; Delo 12. 6. 2000, št. 134, str. 1.

13. 6. 2000 Šolsko leto zaključujejo mnoge šole tudi z izidom svojih
publikacij. Marsikatera kolegica jo pošlje na ogled tudi našemu društvu.
Že pred nekaj tedni smo z Osnovne šole Ivana Cankarja (Vrhnika) prejeli
njihovo glasilo Enajsta šola, ki je v celoti posvečeno Prešernu. V njem
nam med drugim spregovori Rozamunda, pa Ostrovrhar, Urška, beremo
pesmi o Vrbi in prevod njihovega učenca v srbski oziroma hrvaški jezik,
učenci so pisali v bohoričici in skušali ujeti slovenski jezik 19. stoletja.
Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne (Divača) je izdala dve knjigi, ki sta
ju napisali njihovi učenki. Ines Fakin je napisala prvi Majin dnevnik
Srček na dlani, Sanja Smiljanić pa kratek roman Ko začutiš, da živiš.
Ilustriranima knjigama so dodane predstavitve drugih literarnih
nastopov obeh učenk, recenziji članice SD, mag. Milene Blažič, in
posvetili ravnateljice šole. Seveda je v ozadju skrbna mentorica Jožica
Planinc. Prim. Šolski razgledi 24. 6. 200, št. 12, str. 10.

14. 6. 2000 Osnutek zakona za ureditev slovenščine kot uradnega jezika
doživlja podporo tudi v Delovih pismih bralcev. Prim. Delo 13. 6. 2000,
št. 135, str. 6; Delo 15. 6. 2000, št. 137, str. 7; Delo 17. 6. 2000, št.
139, str. 30 (Sobotna priloga).

15. 6. 2000 Vrh vzdiguje oljka v Tribanu svoj v oblake, v hladu hrama,
zbor sedi slavistov, ker Alferija spet gostuje člane pripravljalnega odbora
jesenskega slavističnega kongresa. Dogovori o programu, oblikovanje
spiskov žrtev, ki bodo naprošene za pomoč pri organizaciji in fehtanju
sredstev, krasna domača malvazija in čudoviti divji šparglji, ki jih je
sredi svojih ljubih istrskih kamnov nabrala in pripravila prof. Alferija
Bržan. Na dvorišču domačije v Trbanu imajo poleg zbirke kamnov tudi
kamnito mizo, toda zavzeli so jo domorodni študenti, tako da so
pokvarili travestijo (ta stari so po sili razmer sejali v taverni in se
odrekli
čudovitemu razgledu po Vanganelski dolini).

IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE
Človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po človeku.
Slovenski pregovor

15. 6. 2000 Devetdesetletnico dr. Vilka Novaka, med drugim je tudi
edini še živeči ustanovni član Slavističnega društva Slovenije, so
nasledniki njegovega dela na Filozofski fakulteti v Ljubljani počastili z
bogatim zbornikom Kolesar s Filozofske. Tak naslov zbornika, četrti
zvezek Župančičeve knjižnice, so izbrali zato, ker se je jubilant vedno
vozil s kolesom. Bibliografija jubilanta obsega 52 strani.

15. 6. 2000 Mednarodna raziskava Pismenost in udeležba odraslih v
izobraževanju kaže, da smo Slovenci na dnu med 20 državami, ki so
sodelovale pri projektu. Pismenost je razdeljena na pet ravni. Prva in
druga raven pomenita, da odrasli nimajo dovolj spretnosti pri
razumevanju in uporabi podatkov v različnih dokumentih in obrazcih.
In teh je pri nas od  65 do 70 odstotkov. Težave imajo, ko na voznem
redu iščejo, kdaj v soboto zvečer pripelje zadnji avtobus iz določnega
kraja, težko presodijo, katera izmed štirih filmskih kritik je bila
najugodnejša, itd. Raziskavo je Andragoški center Slovenije zaključil
jeseni 1998, zdaj pa so na razpolago tudi mednarodno primerljive
vzporednice. Sodelovanje slovenistov ni znano. Prim. Delo 15. 6. 2000,
št. 137, str. 3; 1. 7. 2000, št. 151, str. 31; Šolski razgledi 24. 6. 200,
št.
12, str. 3.

IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE
?Za ta področja [kjer se mora uporabljati slovenščina kot uradni jezik]
res že veljajo posamezni členi v že veljavnih 40 do 50 zakonih, ki se
bolj ali manj dotikajo tudi rabe jezika. To je za nadzor zelo
nepregledno, poleg tega pa nekateri zakoni, za katere bi tudi
pričakovali, da bodo govorili o jeziku (denimo zakon o društvih,
zavodih itd.), o njem ne povedo nič. Tudi že zapisano o jeziku je v
mnogih primerih pomanjkljivo, saj ni določeno, kdo je odgovoren za
izvrševanje teh določil in kaj je treba storiti v primerih kršitev.?
Slavko Pezdir: Če za letni dopust ne moreš več prositi v slovenščini.
Dr. Janez Dular o pritiskih na
slovenščino, Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 20 (Sobotna priloga).

15. 6. 2000 Intertransport, gospodarsko interesno združenje
prevoznikov, je Slavističnemu društvu Slovenije poslalo v vednost svoje
pismo ministru za kulturo, ki ga opozarjajo, da je treba sprejeti zakon o
rabi slovenščine kot uradnega jezika.

17. 6. 2000 V današnji Sobotni prilogi Dela (št. 139, str. 20?21) je izšel
intervju Slavka Pezdirja z dr. Janezom Dularjem, ki je spregovoril o
poskusih, da se prepreči sprejemanje zakona o rabi slovenščine kot
uradnega jezika.

18. 6. 2000 V svojem jezikovnem kotičku Za boljši jezik (Družina, št. 25,
str. 11) prof. Janez Gradišnik povzema postaje na križevem potu
zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika. Povzemamo in delno
dopolnjujemo: 1979 Slovenščina v javnosti (to zborovanje v Portorožu je
s sodelavci pripravila dr. Breda Pogorelec); 1980 prične delovati
Jezikovno razsodišče; 1991 preneha z delom Jezikovno razsodišče
(izbruh demokracije); javna skrb za jezikovno kulturo se po
osamosvojitvi zreducira na jezikovne kotičke; 1993 je sprejet zakon o
gospodarskih družbah, vendar sodišča ne upoštevajo določila o
slovenskih poimenovanjih ?firm?; na zborovanju slavistov 1993 je
sprejeta izjava, da slovenščina naenkrat ni ogrožena in je vse lepo in
prav; 1995 dr. Janez Orešnik izda pri SAZU študijo Uradi za jezik v
Skandinaviji, Francija ima svoj zakon, Poljska ga pripravlja,
[Makedonija ga ima,] sprejemajo ga nekatere države v ZDA; 1996 je dr.
Janez Dular kot minister za kulturo napisal zakonski osnutek o rabi
slovenščine kot uradnega jezika; 1997 je osnutek predstavljen na
okrogli mizi zborovanja SD v Kranju; nato za tri leta obleži v predalih
Delovne skupine za jezikovno načrtovanje, ki jo kot delovno telo  pri
Odboru državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport vodi prof. dr. Breda
Pogorelec; 1998 je na zborovanju slavistov v Murski Soboti sprejeta
izjava o slovenščini kot učnem jeziku, maja 2000, ko minister za
kulturo v odgovoru na vprašanje državnega svetnika Zoltana Jan da
vedeti, da zakona ne misli dati v parlamentarni postopek, Državni svet
prične pripravljalne postopke za zakonodajno pobudo.

IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE
?Ne ta delovna skupina [za jezikovno načrtovanje pri enem izmed
odborov državnega zbora], ne SAZU, ne obe univerzi pa ne odvezujejo
države od dejavnega opravljanja nalog na področju jezika. In te naloge
in pristojnosti mora za državo izvajati njena izvršilna oblast. Gre
predvsem za upravne zadeve, ki jih ne morejo opravljati akademija,
fakultete ipd.?
Slavko Pezdir: Če za letni dopust ne moreš več prositi v slovenščini.
Dr. Janez Dular o pritiskih na
slovenščino, Delo 17. 6. 2000, št. 139, str. 20 (Sobotna priloga).

18. 6. 2000 Članica SD, prof. Majda Strašek-Januš, je strnila nekaj
vtisov s popravljanja letošnjih maturitetnih esejev. Pohvalila je [kdo bi si
mislil, da lahko kdo javno hvali maturitetno komisijo] maturitetni sklop
(Tavčarjev ?Amandus?, Pregljeva ?Matkova Tina? in Kocbekova Črna
orhideja) in potožila zaradi nerodnosti, ki se pokažejo, ko morajo
maturanti pisati o verskih stvareh. Pišejo o spopadih med katoličani in
kristjani, nekomu se zapiše svečenica Marija, ne ločijo Cerkve od
cerkve, vere od celibata itd. [Na uho: dilema Bog ? bog ima primernejšo
vzporednico v dvojici Alah ? Kristus, pri čemer tudi neverni nikoli ne
nihajo, kako zapisati začetnico.] Prim. Družina 18. 6. 2000, št. 25, str.
23.

19. 6. 2000 Nova slovenska vlada je pred kratkim potrdila imenovanje
novih državnih sekretarjev ministrstva za šolstvo in šport, ki so: Aleks
Leo Vest, Metka Zevnik in Angelca Likovič. Novi minister, dr. Lovro
Šturm, je s svojo okrožnico o načinu proslavljanja zaključka šolskega
leta razburil marsikateri kolektiv, nekaterim ravnateljem pa so dvignila
adrenalin vabila krajevnih odborov Socialdemokratske stranke na
sestanke. Škoda, da novi štab ne opazi, da počitnice učiteljev krajše kot
dopusti sodnikov. [Čeprav se samo v mlinu dvakrat pove, ponavljamo,
ker ni nevarnosti, da bi nas kdo slišal.]

20. 6. 2000 Slavistično društvo Nova Gorica je pripravilo koncert
uglasbenih pesmi Ljubke Šorli v Frančiškanskem samostanu
Kostanjevica (tu domuje tudi organizacijski odbor Škrabčevih dnevov). S
tem se zaokroža počastitev 90. obletnice rojstva pesnice, ki je dosegla
vrh s simpozijem o njenem delu (prim. Kroniko 17. 3. 2000). Prispevki s
simpozija so izšli v 229. in 230. številki revije Primorska srečanja.

20. 6. 2000 Rektor ljubljanske univerze je slovesno promoviral Suzano
Pertot, ki je doktorirala s tezo Psihološki vidiki med slovenskim in
italijanskim jezikovnim sistemom pri dvojezičnih dijakih slovenskih šol v
Italiji. Prim. Delo 21. 6. 2000, št. 142, str. 18. Tržačanki iskrene
čestitke!

21. 6. 2000 Za vse, ki so okuženi z bralnim virusom, so člani bralnega
krožka Beremo z Manco Košir pripravili pravljični literarni večer z Bino
Štampe-Žmavc. Ker je donator nagrad Tobačna tovarna,  se je dogodil v
Tobačnem muzeju v Ljubljani, pripravila pa ga je mentorica krožka
Mojca Potočnik.

23. 6. 2000 Na dvorišču Kraške hiše v Repnu sta ob kresnem večeru
nastopila Bogdana Herman in Marko Kravos. Ponovila sta večer
ljudskih in Kravosovih pesmi Ljubezen je v zraku, ki sta ga aprila imela
v Slovenskem etnografskem muzeju. Prim. Primorski dnevnik 23. 6.
2000, št. 144, str. 10; Primorski dnevnik 25. 6. 2000, št. 146, str. 5.

24. 6. 2000 Učitelji, ki jih zanimajo vaje za sprostitev pri pouku in
ustvarjanje prijetnega ozračja v razredu, lahko obiščejo nemške spletne
strani www.kbibk2.ac.at/ergonomie/turnen/ueb01.htm. Več v rubriki
Še tole pritisnem v Šolskih razgledih 24. 6. 200, št. 12, str. 7.

26. 6. 2000 V okviru tiskovne konference na Tehnični univerzi na
Dunaju je slavistka dr. Herta Maurer-Lausegger s Celovca prejela
odličje za sodelovanje v okviru ScienceWeek na Austria 2000. To priznanje
je prejelo 19 avstrijskih projektov. Kot rezultat tega sodelovanja je
navezava prvih stikov z japonsko filmsko producentko, ki je našo
kolegico obiskala v začetku junija v Celovcu. Prevzela bo njihovo metodo
avdiovizualnega dokumentiranja narečij.

26. 6. 2000 Drugi dan strokovnega srečanja za lektorje slovenščine na
tujih univerzah, ki ga je priredil Center za slovenščino kot drugi/tuji
jezik, je potekala tako živahna okrogla miza o aktualnih vprašanjih
slovenistike na tujih univerzah, da bi lahko nastal vtis o slovenščini kot
vesoljnem jeziku, ki bo tekmoval z latinščino. Na kosilu so udeleženci
predsednici Komisije za slovenščino na tujih univerzah, prof. dr. Adi
Vidovič Muhi podarili šopek cvetja in povedali veliko stvari o tem, kako
jim je pomagala v različnih težavah. Na seminarju so kot predavatelji
sodelovali: dr. Primož Vitez, dr. Simona Kranjc, Mladen Pavičić,
Mojca Smolej, Hotimir Tivadar, mag. Mojca Schlamberger Brezar,
Mihaela Knez, dr. Marko Stabej in mag. Vojko Gorjanc.

27. 6. 2000 Prejeli smo Katalog programov stalnega strokovnega
spopolnjevanja 2000/2001. Programa Slavističnega društva Slovenije
sta objavljena na str. 89. Tudi letos prinašata točke za napredovanje
Kongres/zborovanje v Kopru (objavljena je še stara informacija, da se
bomo srečali v Portorožu!) in Seminar mentorjev tekmovanja za
Cankarjevo priznanje.

LJUDSKO IZROČILO
* * *
Ko je Marja Boršnik na višku svoje kariere ?obogatela?, si je kupila
košček planinskega sveta nad Jezerskim, si tam po Finžgarjevem
zgledu postavila barako in vanjo pridno vabile vse, kar je bilo živega v
slavistiki. Kmalu je postala ena hiška premalo in postavila je še drugo,
pa menda še tretjo. Najbolj zvesto so jo obiskovali polhi, ki so se nato
tudi dokončno naselili  in se počutili tako prijetno, da jim še na misel
ni prišlo, da bi razumeli namige o zlorabljanju gostoljubja.
Ko je lastnica že povsem obupala in ji nobeno znanje nobenega znanca
ni več pomagalo (Finžgarjeva izkušnja s sirotko in utopljeno polhico se
je izkazala za zelo naivno), je Marja Boršnik odkrila Mljet. Obogatena z
literarnozgodovinskim znanjem in lastnimi izkušnjami si je tudi tam
kupila košček sveta, ki ga Tito tedaj še ni odkril in razglasil za narodni
park. Potem je polhom podrla streho nad glavo in barako v poštnih
paketih poslala na Mljet in jo tam sestavila. In spet so se vrstile horde
slavistov, le da ni nihče verjel, da so vsi pri njej brezplačno in da ne
morejo od lastnice terjati, da odpre obrtno ?djelatnost?. Tam se je neke
jeseni med plavanjem izteklo njeno bogato življenje.
* * *
Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo
duhovit.
Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih
podatkov.


28. 6. 2000 V rubriki Imam jo na koncu jezika Julijana Bavčar pri
vikanju priporoča iti do konca ? napol vikanje na način ?Gospa, a ste vi
čisto slepa?!? je, kot piše, zgled nižjega pogovornega jezika. Prim. Delo
28. 6. 2000, št. 149, str. 17 (Književni listi).


ČLANARINA
Kolegice in kolege prosimo, da čim prej poravnajo članarino za leto
2000 in s položnico nakažejo 3000 SIT na tekoči račun Slavističnega
društva Slovenije, št. 50100-678-45265. Tisti, ki jim članarino
poravnajo šole oz. ustanove, kjer so zaposleni, naj ne pozabijo
sporočiti imen in naslovov kolegov, za katere je nakazilo.
Kopijo položnice skrbno shranite, ker boste z njo uveljavili članske
ugodnosti.
Hvala vsem stotnijam, ki so članarino že poravnale!

30. 6. 2000 Kar ni uspelo našemu kolegu prof. Borisu Jukiću s
kresnikom (s svojim romanom je ostal med finalisti), se je posrečilo
prof. Mateji Gomboc. Spet je bila uspešna, tokrat na anonimnem
literarnem natečaju Radia Slovenija. Med 344 besedili je njena novela
Aleksandrija, sanjsko mesto prejela tretjo nagrado. (Širijo se govorice, da
ima največ najboljših navdihov, ko je treba kuhati in pomivati posodo.)
Čestitke obema!

1. 7. 2000 Tudi prva letošnja številka revije Primerjalna književnost, ki
jo izdaja Slovensko društvo za primerjalno književnost, posnema
najnovejšo modo in z denarjem slovenskih davkoplačevalcev za Slovence
objavlja prispevek v angleščini ter nas tako tlači v položaj, ko nismo
imeli slovenskih znanstvenih ustanov in smo študirali in pisali v tujih
jezikih. Utemeljitelj slovenske komparativistike, prof. Anton Ocvirk,
kljub svojemu svetovljanstvu in študiju v tujini, tega ne bi odobraval. V
zaostalem jeziku dekel in hlapcev, to je v slovenščini, pišejo Vladimir
Biti, Nadežda Starikova, Janez Vrečko, Miha Pintarič, recenziji pa
sta prispevala Jelka Kernev Štrajn in Tomo Virk.

LJUDSKO IZROČILO
* * *
V časih druge generacije univerzitetnih profesorjev so bila
tradicionalna poučna popotovanja seveda peš pohodi (ob pomanjkljivi
hrani, za katero tako ali tako ni bilo nikoli časa, če je bil poleg Anton
Slodnjak). Ob zaključku nekega akademskega leta so se odpravili na
Vrsno, v Gregorčičev svet. Vasja Ocvirk je nosil v nahrbtniku čevlje
Antonu Ocvirku, ki je imel na vrhu tako otečene noge, da jih ni
mogel obuti in jih je moral nadebudni pisatelj (in eden izmed številnih
Bevkovih nezakonskih otrok) nesti še nazaj. Med vzponom proti vasici
v oblakih je Marja Boršnik vodila poglobljeno debato o tedanji
polemiki med Vidmarjem in Ziherlom o realizmu in fantastiki v
umetnosti. Ko je bilo vsega le preveč, jo nekdo sopihajoč prekine: ?Veš
kaj, Marja, jaz pa bi bil zdaj le raje v oblakih kot pa na tej realni
zemlji!?
* * *
Vsak podoben prispevek bo nagrajen s strokovno publikacijo, če bo vsaj malo
duhovit.
Po želji jamčimo za strogo anonimnost v skladu z zakonom o varstvu osebnih
podatkov.


2. 7. 2000 Za planinsko manj navdušene in manj mazohistične je
lutkovna skupina Bubamara pred gostilno Maček v Ljubljani pripravila
otroško lutkovno predstavo Mala mišek. Predstavo, ki je namenjena
otrokom od petega do stotega leta so odigrali v sklopu gledališkega
uličnega  festivala Ana Desetnica.

2. 7. 2000 Na letošnjem srečanju izseljencev je na gradu Bogenšperk
častni član SD, akademik prof. dr. Boris Paternu, govoril o Prešernu
in njegovem pomenu za narodov obstoj. Naslednji dan je o Prešernu
predaval tudi na otvoritvi 36. seminarja slovenkega jezika, literature in
kulture, vendar ga tu ni poslušalo 1100, pač pa le 180 duš. Prim. Delo
3. 7. 2000, št. 152, str. 1; Primorski dnevnik 4. 7. 2000, št. 159, str. 3.

3. 7. 2000 Slovesnosti ob otvoritvi 36. seminarja slovenskega jezika,
literature in kulture ter 19. poletne šole slovenskega jezika, ki jo letos
obiskuje 190 udeležencev iz 29 držav. Žal se seminar ne širi, čeprav so
potrebe vedno večje, ker se ga želi udeležiti vedno več tujcev, ki
študirajo slovenistiko na tujih univerzah. Predavanja, ki so letos ubrana
na temo Čas v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, bodo ravnokar
izšla  v zborniku. Letošnja predsednica SSJLK je dr. Irena Orel,
strokovna tajnica pa prof. Tatjana Balažic, sodeluje pa množica
lektorjev (vodi jih prof. Simona Kranjc) in predavateljev,  ki se bodo
znojili zaradi delovne vneme in zaradi tradicionalne vročine (prof.
Janez Zor, ki se je doslej udeležil v različnih svojstvih vseh SSJLK, ne
pomni, da bi ga kdaj zeblo). Seminaristi bodo odšli na poučno
popotovanje po Gorenjski, šolarji na Dolenjsko, oboje pa vabijo tudi na
vrsto popoldanskih in večernih prireditev. Otvoritve SSJLK sta se poleg
rektorja, prodekanice in drugih gostov udeležila kar dva sveže izvoljena
ministra, začetka Poletne šole med drugimi tudi Štefka Kučan. Prim.
Delo 1. 7. 2000, št. 151, str. 8 in 11; Delo 3. 7. 2000, št. 152, str. 2;
Primorski dnevnik 4. 7. 2000, št. 159, str. 4, itd.

3. 7. 2000 V Delovih Pismih bralcev (št. 152, str. 5) je Miha Lukšič (ni
član SD) opozoril na nepovezanost znotraj predmetnih skupin pri
maturi. ?Na pragu smešnega se mi zdi, da izmed sedemdesetih besedil,
predpisanih za ustni del izpita, nisem zasledil niti enega izmed šestih
predpisanih za pisni del.?

STANOVSKA SOLIDARNOST
Kolegice in kolege vljudno prosimo, naj poskrbijo, da bodo šolske
knjižnice naročile kak izvod našega novega društvenega zbornika, ki
prinaša gradivo s slovenskega slavističnega kongresa v Celju. Iz
vsebine: referati s posvetovanja Slovensko jezikoslovje danes in jutri;
prva okrogla miza: Poslovna in uradovalna slovenščina v zgodovini in
danes; druga okrogla miza: Delo šolskega inšpektorja; Predstavitev
strokovnih publikacij; Iz društvene dejavnosti. Publikacija sodi v vsako
zasebno strokovno knjižnico, lahko pa je tudi primerno darilo kolegici
ali kolegu.
Pojasnila in naročila:  Maja Hribar, Založba  ZŠ, Zavod RS za  šolstvo,
Poljanska 28, p. p. 2063, 1001  Ljubljana, tel. 061  300 51 00, faks
061  31 02 67.
Hvala vsem, ki ste se potrudili in že poskrbeli za naročilo zbornika!

4. 7. 2000 Iz Krakowa je slovenskemu slavističnemu občestvu poslal
razglednico s pozdravi Niko Jež, ki je tam daleč na severu 29. t. m.
uspešno zagovarjal svojo doktorsko tezo. Iskrene čestitke!
(Neuradni) komentar gospe mag. Jež: ?Zdaj imam v hiši že tretjega
varuško/varuha z doktoratom.?

4. 7. 2000 Današnje Delo (št. 154. str. 10) prinaša obsežen članek o
letošnji 19. poletni šoli slovenskega jezika. Poleg nekaterih udeležencev
so objavljene tudi fotogenični portreti predsednika tečajev slovenščine
pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik, doc. dr. marka Stabeja
ter strokovne tajnice Šole, Jane Zemljarič Miklavčič.

IZPOSOJENO BREZ POBOTNICE
Dober počitek je pol dela.
* * *
Lok, ki je neprestano napet, se zlomi.

Vsem kolegicam in kolegom želimo kar največ razkošja počitnic!

Resna strokovna raziskava v Kölnu je pokazala, da so počitnice za
mnoge Nemce težka preizkušnja. Vsak tretji zahtevek za ločitev vložijo
po ponesrečenih počitnicah. Razlog: potem ko vse leto tekajo naokrog
in se pehajo za ljubi kruhek, ne prenesejo šoka, da se naenkrat
znajdejo v brezdelju sami z zakoncem, s katerim ne vedo, kaj početi,
in s katerim se ne znajo pogovarjati.