<html xmlns:v="urn:schemas-microsoft-com:vml" xmlns:o="urn:schemas-microsoft-com:office:office" xmlns:w="urn:schemas-microsoft-com:office:word" xmlns:m="http://schemas.microsoft.com/office/2004/12/omml" xmlns="http://www.w3.org/TR/REC-html40"><head><meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=utf-8"><meta name=Generator content="Microsoft Word 15 (filtered medium)"><!--[if !mso]><style>v\:* {behavior:url(#default#VML);}
o\:* {behavior:url(#default#VML);}
w\:* {behavior:url(#default#VML);}
.shape {behavior:url(#default#VML);}
</style><![endif]--><style><!--
/* Font Definitions */
@font-face
{font-family:"Cambria Math";
panose-1:2 4 5 3 5 4 6 3 2 4;}
@font-face
{font-family:Calibri;
panose-1:2 15 5 2 2 2 4 3 2 4;}
@font-face
{font-family:Verdana;
panose-1:2 11 6 4 3 5 4 4 2 4;}
@font-face
{font-family:MyriadPro-Bold;}
@font-face
{font-family:MyriadPro-Regular;}
/* Style Definitions */
p.MsoNormal, li.MsoNormal, div.MsoNormal
{margin:0cm;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri",sans-serif;}
a:link, span.MsoHyperlink
{mso-style-priority:99;
color:#0563C1;
text-decoration:underline;}
span.Spletnapovezava
{mso-style-name:"Spletna povezava";
mso-style-priority:99;
color:#0563C1;
text-decoration:underline;}
.MsoChpDefault
{mso-style-type:export-only;
font-size:10.0pt;}
@page WordSection1
{size:612.0pt 792.0pt;
margin:70.85pt 70.85pt 70.85pt 70.85pt;}
div.WordSection1
{page:WordSection1;}
--></style><!--[if gte mso 9]><xml>
<o:shapedefaults v:ext="edit" spidmax="1026" />
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<o:shapelayout v:ext="edit">
<o:idmap v:ext="edit" data="1" />
</o:shapelayout></xml><![endif]--></head><body lang=SL link="#0563C1" vlink="#954F72" style='word-wrap:break-word'><div class=WordSection1><p class=MsoNormal align=center style='text-align:center'><span style='font-size:18.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Vljudno vabljeni<o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal align=center style='text-align:center'><span style='font-size:18.0pt;mso-fareast-language:EN-US'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal align=center style='text-align:center'><span style='font-size:18.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>na<o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='mso-fareast-language:EN-US'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='mso-fareast-language:EN-US'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal style='text-autospace:none'><b><span style='font-size:21.0pt;font-family:MyriadPro-Bold;color:red'>Dan grškega jezika na Oddelku za klasično filologijo<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal style='text-autospace:none'><b><span style='font-size:18.0pt;font-family:MyriadPro-Bold;color:#C2272D'>z recitalom Braneta Senegačnika, letošnjega<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal style='text-autospace:none'><b><span style='font-size:18.0pt;font-family:MyriadPro-Bold;color:#C2272D'>nagrajenca Prešernovega sklada<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal style='text-autospace:none'><b><span style='font-size:18.0pt;font-family:MyriadPro-Bold;color:black'><o:p> </o:p></span></b></p><p class=MsoNormal style='text-autospace:none'><b><span style='font-size:18.0pt;font-family:MyriadPro-Bold;color:black'>Torek, 9.2.2021<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><span style='mso-fareast-language:EN-US'><img width=1115 height=879 style='width:11.6145in;height:9.1562in' id="Slika_x0020_1" src="cid:image001.png@01D6FA2B.FBE20640"></span><span style='mso-fareast-language:EN-US'><o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='mso-fareast-language:EN-US'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal style='text-autospace:none'><span style='font-size:14.5pt;font-family:MyriadPro-Regular;color:black'>Na sliki: utrdba Burtzi pred mestom Navplio,<o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:14.5pt;font-family:MyriadPro-Regular;color:black'>prvo prestolnico moderne grške države<o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:14.5pt;font-family:MyriadPro-Regular;color:black'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='mso-fareast-language:EN-US'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:24.0pt;color:#F20000'>Program dneva grškega jezika<o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><span style='font-size:14.0pt'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><span style='font-size:14.0pt'>Dan za slovenskim kulturnim praznikom se v Grčiji spominjajo smrti svojega nacionalnega pesnika, Dionizija Solomosa (1788</span><span style='font-size:14.0pt;font-family:Symbol'>-</span><span style='font-size:14.0pt'>1857) – umrl je osem let in en dan za Francetom Prešernom. Leta 2017 je bil 9. februar razglašen tudi za svetovni dan grškega jezika, ki ga letos na Oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani praznujemo z nizom celodnevnih spletnih dogodkov. Praznovanje se bo zaključilo z recitalom Braneta Senegačnika, profesorja na Oddelku za klasično filologijo in letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada.<o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><b><span style='font-size:14.0pt'><o:p> </o:p></span></b></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><b><span style='font-size:14.0pt'>Dogodki bodo potekali v spletnem okolju Zoom</span></b><span style='font-size:14.0pt'>. <b>Prost dostop preko videokonferenčne povezave <u>za popoldanski del programa od 13. ure dalje</u> je na:</b><o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal><a href="https://us02web.zoom.us/j/82572767152"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Verdana",sans-serif;background:white'>https://us02web.zoom.us/j/82572767152</span></a><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Verdana",sans-serif;background:white'><o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><span style='font-size:14.0pt'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><span style='font-size:14.0pt'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal><i><span style='font-size:14.0pt;color:red'>Dodatne informacije:<o:p></o:p></span></i></p><p class=MsoNormal><span class=Spletnapovezava><span style='font-size:14.0pt;color:windowtext;text-decoration:none'><a href="mailto:andreja.inkret@gmail.com">andreja.inkret@gmail.com</a></span></span><span style='font-size:14.0pt'><o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:14.0pt'><a href="mailto:jerneja.kavcic@guest.arnes.si">jerneja.kavcic@guest.arnes.si</a><o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='mso-fareast-language:EN-US'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><span style='font-size:14.0pt'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><span style='font-size:14.0pt'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:18.0pt;color:red'>Dopoldanski program (delavnice za srednješolce)<o:p></o:p></span></p><table class=MsoNormalTable border=0 cellspacing=0 cellpadding=0 width=568 style='width:426.0pt;border-collapse:collapse'><tr><td width=568 valign=top style='width:426.1pt;border:dashed black 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;color:red;mso-fareast-language:EN-US'>Stara grščina<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Klara Keršič in Nena Bobovnik<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>od 7.50 dalje <o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><i><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>(zaključene skupine) <o:p></o:p></span></i></b></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Delavnica, posvečena starogrškim izrazom, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem sporazumevanju. Ste vedeli, da tedaj, ko rečemo matematika, šola, muzej, horizont ali semafor, uporabljamo besede, izhajajoče iz stare grščine? Ali da sta izraza oliva in pogovorni »mašina« dediščina antičnih Dorcev? Razlagi takšnih besed se bomo posvetili v delavnici in se obenem naučili tudi nekaj stare grščine. Delavnica je primerna predvsem za dijake brez predznanja tega jezika.<o:p></o:p></span></p></td></tr><tr><td width=568 valign=top style='width:426.1pt;border:dashed black 1.0pt;border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;color:red;mso-fareast-language:EN-US'>Kako pisati slovenščino z grško abecedo: Dominik Penn in »grščica«<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Katja Ceglar in Meta Skubic<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>ob 10h <o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><i><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>(zaključena skupina)<o:p></o:p></span></i></b></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Danes le redkokdo ve, da je štajerski minorit Dominik Penn v 19. st. predlagal, naj se slovenščina zapisuje z »grščico«, posebno obliko grške abecede. V tej pisavi je napisal slovar in slovnico slovenskega jezika, ki ostajata v rokopisu. Denimo: besede »blato«, »gledati« in »babica« se v grščici zapisujejo kot </span><span lang=EL style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>βλατο</span><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>, </span><span lang=EL style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>γληδατι</span><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>, </span><span lang=EL style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Βαβιζα</span><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>. V delavnici se bomo učili pisanja slovenskih besed z grščico in ugotavljali njene prednosti in slabosti.<o:p></o:p></span></p></td></tr><tr><td width=568 valign=top style='width:426.1pt;border:dashed black 1.0pt;border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;color:red;mso-fareast-language:EN-US'>Nova grščina s predznanjem stare grščine<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Jerneja Kavčič<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>ob 11h <o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><i><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>(zaključena skupina)<o:p></o:p></span></i></b></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Ko se učimo stare grščine, se ponavadi ne zavedamo, da lahko nekatere starogrške besede uporabimo tudi dandanes pri sporazumevanju v novi grščini, ne da bi se posebej učili njihove moderne izgovarjave in pomena. Takšni izrazi so denimo </span><span lang=EL style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>κρέας</span><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'> (meso), </span><span lang=EL style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>στόμα</span><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'> (usta), </span><span lang=EL style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>κακός</span><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'> (slab), </span><span lang=EL style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>νέος</span><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'> (mlad, nov), </span><span lang=EL style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>μικρός</span><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'> (majhen), </span><span lang=EL style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>πίνετε</span><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'> (pijete). Nekatere besede so drugačne: prislov </span><span lang=EL style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>μάλιστα</span><span lang=EL style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'> </span><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>se denimo pri pouku stare grščine naučimo izgovarjati enako, kot besedo danes izgovorijo Grki, a ima v novi grščini spremenjen pomen. V delavnici bomo z vidika nove grščine obravnavali besede, ki jih spoznavamo pri pouku stare grščine, in se hkrati naučili nekaj najosnovnejših fraz v novi grščini.<b><o:p></o:p></b></span></p></td></tr><tr><td width=568 valign=top style='width:426.1pt;border:dashed black 1.0pt;border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;color:red;mso-fareast-language:EN-US'>Sodobna Grčija skozi oči prevajalke<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Lara Unuk<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>ob 12h <o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><i><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>(zaključena skupina)<o:p></o:p></span></i></b></p><p class=MsoNormal><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Na delavnici bo Lara Unuk, ki je lani za prevode sodobnih grških romanov prejela nagrado Radojke Vrančič za mlado prevajalko, predstavila in komentirala izbrane odlomke prevodov iz novogrške književnosti. Preko branja in pogovora o odlomkih literarnih del bodo dijaki dobili vpogled v sodobno grško družbo in literaturo ter polpreteklo zgodovino Grčije. V delavnico bo vključila odlomke iz najsodobnejše grške proze, delno tudi poezije.<b><span style='color:red'><o:p></o:p></span></b></span></p></td></tr></table><p class=MsoNormal><span style='font-size:18.0pt;color:#DA0000;mso-fareast-language:EN-US'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:18.0pt;color:#F20000'>Popoldanski program<o:p></o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Verdana",sans-serif;background:white'><o:p> </o:p></span></p><table class=MsoNormalTable border=0 cellspacing=0 cellpadding=0 width=568 style='width:426.0pt;border-collapse:collapse'><tr><td width=568 valign=top style='width:426.1pt;border:dashed black 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>13.00</span></b><b><span lang=EL style='font-size:14.0pt;font-family:Symbol;mso-fareast-language:EN-US'>-</span></b><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>13.45<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;color:red;mso-fareast-language:EN-US'>Jezikovne motnje v antiki (in terapije zanje) <o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;color:red;mso-fareast-language:EN-US'>(Language Diosorders in the Ancient World and their Remedies)<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Christina Manouilidou in Michaela Nerantzini<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><i><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>(v angleščini)<o:p></o:p></span></i></b></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Predavanje grške jezikoslovke Christine Manouilidou, ki v zadnjih letih deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v sodelovanju z Michaelo Nerantzini (Univerza v Joannini). Govorili bosta o jezikovnih motnjah v antiki in o tem, kako so jih zdravili. Antični viri namreč omenjajo govorne napake, ki so jih imele tako znane osebnosti, kot sta bila Demosten in Alkibiad. Kako so jih obravnavali njuni sodobniki? In kako so jih skušali odpravljati? To sta dve izmed vprašanj, ki jih bosta naslovili predavateljici.<o:p></o:p></span></p></td></tr><tr><td width=568 valign=top style='width:426.1pt;border:dashed black 1.0pt;border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>14.00</span></b><b><span lang=EL style='font-size:14.0pt;font-family:Symbol;mso-fareast-language:EN-US'>-</span></b><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>14.45<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;color:red;mso-fareast-language:EN-US'>Joannis Kapodistrias v Ljubljani<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Eva Avguštin, Matic Kristan in Marija Gardina, v sodelovanju z drugimi študenti grškega jezika in kniževnosti <o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Grki letos praznujejo dvestoto obletnico začetka protiturške vstaje. Po spletu zgodovinskih okoliščin je vstaja izbruhnila prav v času Ljubljanskega kongresa, na katerem se je nahajal – tedaj v vlogi ruskega zunanjega ministra – Joannis Kapodistrias, na Krfu rojeni Grk, ki je nekaj let kasneje postal prvi predsednik grške države in slednjič končal pod streli atentatorjev. Na današnji slovenski prostor se navezuje tudi priimek Kapodistrias; njegovi predniki so ga dobili potem, ko so se naselili na otoku Krf. Na delavnici bomo predstavili projekt študentov Oddelka za klasično filologijo, v okviru katerega raziskujejo Kapodistriasovo bivanje v Ljubljani.<b><span style='color:red'><o:p></o:p></span></b></span></p></td></tr><tr><td width=568 valign=top style='width:426.1pt;border:dashed black 1.0pt;border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>15.00</span></b><b><span lang=EL style='font-size:14.0pt;font-family:Symbol;mso-fareast-language:EN-US'>-</span></b><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>16.00<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;color:red;mso-fareast-language:EN-US'>Dominik Penn in njegovo delo<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Matej Hriberšek<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Ime minorita Dominika Penna dandanes poznajo le redki; mož se je v zgodovino slovenskega slovaropisja zapisal kot unikaten posebnež. V prvi polovici 19. stoletja je napisal nemško-latinsko-slovenski in slovensko-nemški slovar ter kratko slovnico slovenskega jezika, ki niso bili nikoli natisnjeni, so se pa ohranili v rokopisu; njihova posebnost je, da je slovensko besedje v njih pisal v »grščici«, obliki grške abecede, ki jo je posebej prilagodil za potrebe zapisovanja slovenščine. V predavanju bo predstavljeno Pennovo življenje in delo, ob koncu pa bo nekaj časa namenjega tudi praktičnemu vidiku njegovega dela, zapisovanju slovenskih besed z »grščico«.<b><o:p></o:p></b></span></p></td></tr><tr><td width=568 valign=top style='width:426.1pt;border:dashed black 1.0pt;border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>16.15</span></b><b><span lang=EL style='font-size:14.0pt;font-family:Symbol;mso-fareast-language:EN-US'>-</span></b><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>17.45<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;color:red;mso-fareast-language:EN-US'>Nova grščina<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Rok Kuntner<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Dan grškega jezika ne more ostati brez učenja nove grščine. Delavnica je namenjena vsem, ki bi si želeli spoznati nekaj osnov tega jezika: se naučiti novogrške abecede in osnovnih pravil pravopisa in izgovarjave ter nekaj najpogostejših novogrških besed in fraz, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem sporazumevanju.<b><o:p></o:p></b></span></p></td></tr><tr><td width=568 valign=top style='width:426.1pt;border:dashed black 1.0pt;border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>18.00</span></b><b><span lang=EL style='font-size:14.0pt;font-family:Symbol;mso-fareast-language:EN-US'>-</span></b><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>19.30<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;color:red;mso-fareast-language:EN-US'>Nova grščina za klasične filologe: učenje nove grščine s pomočjo antičnega prednika<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;color:red;mso-fareast-language:EN-US'>(Modern Greek for Classicists: Learning Modern Greek through Ancient Greek)<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Brian D. Joseph, Jerneja Kavčič in Christopher Brown<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><i><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>(v angleščini) <o:p></o:p></span></i></b></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Klasična izobrazba je bila in ostaja del modernega izobraževalnega sistema, in tako se mnogi doma in v svetu v času šolanja ali študija seznanimo vsaj z osnovami klasične grščine. Manj znano pa je, da lahko del tega znanja uporabimo tudi pri učenju novogrškega jezika. Vprašanju, kako to storiti na najbolj smotrn način, se bomo posvetili na delavnici, ki je plod sodelovanja med Oddelkom za klasično filologijo ter Ohio State University v ZDA. Na njej bo med drugim sodeloval svetovno znani jezikoslovec Brian D. Joseph. Dogodek je namenjen domačemu in tujemu občinstvu in bo potekal v angleščini.<o:p></o:p></span></p></td></tr><tr><td width=568 valign=top style='width:426.1pt;border:dashed black 1.0pt;border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'><p class=MsoNormal><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>20.00</span></b><b><span lang=EL style='font-size:14.0pt;font-family:Symbol;mso-fareast-language:EN-US'>-</span></b><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>20.45<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal><b><i><span lang=EN-GB style='font-size:18.0pt;color:red;mso-fareast-language:EN-US'>Spev iz mnogih glav<o:p></o:p></span></i></b></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><b><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Brane Senegačnik<o:p></o:p></span></b></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal style='text-align:justify'><span lang=EN-GB style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Recital pesnika in klasičnega filologa Braneta Senegačnika, letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada. </span><span lang=EL style='font-size:14.0pt;mso-fareast-language:EN-US'>Posvečen bo starogrški poeziji in njenim slovenskim prevodom.<o:p></o:p></span></p></td></tr></table><p class=MsoNormal><span style='font-size:14.0pt;color:red;mso-fareast-language:EN-US'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:14.0pt'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:14.0pt'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:14.0pt'><o:p> </o:p></span></p><p class=MsoNormal><span style='font-size:14.0pt'><o:p> </o:p></span></p></div></body></html>