<div dir="ltr">



















<p class="MsoNormal" style="margin:0cm 0cm 3pt;font-size:12pt;font-family:"Calibri","sans-serif""><span style="color:black">Dragi kolegi,</span></p><p class="MsoNormal" style="margin:0cm 0cm 3pt;font-size:12pt;font-family:"Calibri","sans-serif""><span style="color:black">v sredo, 12. 12., bo imel 
<span style="color:black">doc. dr. Andrej Gaspari z Oddelka za
arheologijo</span>
predavanje z naslovom <i>P<span style="color:black">okopališče emonske
zgodnjekrščanske skupnosti na Ajdovščini v Ljubljani: pregled zgodovine
raziskav in nova spoznanja</span></i>. Predstavil bo novejša odkritja arheoloških izkopavanj, ki so
potekala na področju Ajdovščine v Ljubljani v letih 2017 in 2018. Predavatelj
bo med drugim govoril o najdbi, ki je še posebej zanimiva za klasične filologe,
to je o stekleni posodici iz poznoantičnega obdobja, okrašeni z napisom v stari
grščini.<span></span></span></p>

<p class="MsoNormal" style="margin:0cm 0cm 3pt;font-size:12pt;font-family:"Calibri","sans-serif""><span style="color:black"><span></span></span><span style="color:black">Ljubljana je torej lahko
ponosna na starogrški napis!<span></span></span>

</p><p class="MsoNormal" style="margin:0cm 0cm 3pt;font-size:12pt;font-family:"Calibri","sans-serif""><span style="color:black"><span> </span></span></p><span style="color:black"><u>Predavanje bo v sredo, 12.
12. 2018, ob 18. 00 v učilnici 102 na Filozofski fakulteti v Ljubljani.</u><span></span></span>

<p class="MsoNormal" style="margin:0cm 0cm 3pt;font-size:12pt;font-family:"Calibri","sans-serif""><span style="color:black"><span> </span></span></p>

<p class="MsoNormal" style="margin:0cm 0cm 3pt;font-size:12pt;font-family:"Calibri","sans-serif""><span style="color:black"><span> </span></span></p><p class="MsoNormal" style="margin:0cm 0cm 3pt;font-size:12pt;font-family:"Calibri","sans-serif""><span style="font-size:11pt;font-family:"Cambria","serif"">Izkopavanja na Gosposvetski c. v Ljubljani, ki jih je v letih
2017/2018 izvajal Arheološki konzorcij za Ljubljano pod okriljem Muzeja in
galerij mesta Ljubljane in vodstvom Martina Horvata, so na območju med
Kersnikovo in križiščem s Slovensko c.<span>  </span>odkrila
ostanke obsežnega poznorimskega pokopališčnega kompleksa z zidano arhitekturo
večfazne kultne stavbe in več kot 350 skeletnimi pokopi, ki ga lahko glede na
preliminarne ugotovitve časovno umestimo med prvo tretjino 4. stoletja in prva
desetletja 5. stoletja. Po preliminarnih ugotovitvah začetek pokopavanja
označuje gradnja kvadratne kapele z več skeletnimi pokopi v kamnitih
sarkofagih, med katerimi izstopa grob odrasle ženske. Izpostavljeno vlogo
osrednjega pokopa nakazujejo tudi pridana skleda iz prosojnega modrega stekla z
v visokem reliefu izdelanim okrasom in grškim napisom ter dve zapestnici iz
gagata, ki ju je pokojnica nosila na levi podlahti.<span></span></span></p>

<p class="MsoNormal" style="margin:0cm 0cm 3pt;font-size:12pt;font-family:"Calibri","sans-serif""><span style="font-size:11pt;font-family:"Cambria","serif"">Rekonstruiran razvoj pokopališkega kompleksa, ki je na ravni
emonskih nekropol povsem izjemen, ima analogije v grobiščih v okviru suburbanih
pokopaliških cerkva ob vpadnicah v predmestjih Aoste, Milana in Akvileje ter
kaže podobnosti denimo z razvojem slovitih romarskih svetišč Cimitile pri Noli
v zaledju Neaplja in zgodnjekrščanskih pokopališč dalmatinske Salone na
lokacijah Manastirine, Kapljuč in Marusinac. <span></span></span></p>





</div>