[Agor] (Fwd) SiOL novice

[matjaz.babic3 at guest.arnes.si]

------- Forwarded message follows -------
From:           	<urednistvo at siol.net>
To:             	<matjaz.babic3 at guest.arnes.si>
Subject:        	SiOL novice
Date sent:      	Thu, 6 Jan 2005 13:45:39 +010

Nemci se uèijo staro gr¹èino

Berlin - V Nemèiji raste povpra¹evanje po stari gr¹èini kot ¹olskem
predmetu. Po veè desetletjih nazadovanja se je ¹tevilo nem¹kih
gimnazijcev, ki se uèijo tega jezika, v leto¹njem ¹olskem letu v
primerjavi z letom 2002/03 poveèalo za veè kot ¹tiri odstotke, na 13.841.

Tudi v preteklem ¹olskem letu se je ¹tevilo dijakov, ki se uèijo gr¹èine,
poveèalo, in to za 3,5 odstotke v primerjavi z letom poprej, je v torek v
Berlinu povedal Helmut Meissner, predsednik nem¹kega Dru¹tva klasiènih
filologov.

 Zanimanje razlièno v posameznih zveznih de¾elah

Porast uèenja gr¹èine je v posameznih nem¹kih zveznih de¾elah ¹e bolj
strm: v Hamburgu je letos zanimanje za Homerjev jezik veèji za 17
odstotkov, lani se je poveèalo za veè kot osem odstotkov. V Berlinu je
stopnja rasti 22,5 odstotka, v Baden-Wuerttembergu pa devet odstotkov.
Posebej te¾ko je vzpostavljati pouk stare gr¹èine v vzhodnih nem¹kih
de¾elah, saj je bila tam tradicija humanistiènega izobra¾evanja skoraj v
celoti prekinjena. Kljub temu v Turingiji, Sa¹ki-Anhaltu in Brandenburgu
kvote gr¹èine v ¹olah ¾e dosegajo raven, kakr¹no imajo v Bremnu,
Schleswig-Holsteinu in Posarju.

 Zanimanje za latin¹èino

Zanimanje za latin¹èino se je zaèelo veèati v ¹olskem letu 2001/02. Rast
¹tevila dijakov, ki se je uèijo, je na zvezni ravni odtlej zna¹ala 1,4
odstotka, nato 4,3 odstotka in letos nadaljnjih 3,8 odstotka. Latin¹èina
je ¾e veè kot 20 let najbolj priljubljena na Bavarskem, kjer se je zdaj
uèi 9,4 odstotka dijakov, pa tudi v Severnem Porenju-Vestfaliji kvota
zna¹a 8,1 odstotka. Na vzhodu dr¾ave ima latin¹èina bolj pomembno mesto od
gr¹èine, v Bremnu se je uèi 3,5 odstotkov dijakov.

 Razlogi za vzpon obeh jezikov

Razlogov za vzpon obeh jezikov je veè, predvsem pa je pomembno spoznanje,
da je z znanjem latin¹èine in gr¹èine moè premagati mnoge ovire v
jezikovnem in kulturnem sporazumevanju. Vlo¾eni trud zagotovi znanje, ki
ne zastareva. Raziskava Nem¹kega gospodarskega in¹tituta (Institut der
deutschen Wirtschaft) je pokazala, da prek 60 odstotkov vodilnih kadrov v
gospodarstvu, ki so se sami uèili latin¹èine, tudi dana¹njim dijakom
svetujejo uèenje tega jezika, skoraj vsak deseti pa priporoèa staro
gr¹èino. (STA)

-----

urednistvo at siol.net
Èas oddaje na stre¾niku: 6.1.2005, 13:45
IP ¹tevilka po¹iljatelja: 193.189.191.83


------- End of forwarded message -------