[Agor] Od posiljatelja, ki bi rad ostal anonimen

[matjaz.babic3 at guest.arnes.si]

Spoštovani èlani diskusijske skupine,

Besedilo, ki sledi, mi je poslal eden izmed èlanov naše skupine, vendar noèe, da bi 
bilo objavljeno z njegovim naslovom.

Lep pozdrav,

Matjaž Babiè


Kurioziteta z interneta!

Latinšèina ni mrtva! Naslednje besedilo se pogosto pojavlja v raèunalniških 
dokumentih.
Na svetovnem spletu zaporedje »lorem ipsum« na iskalniku Altavista ponudi 50.600 
zadetkov,
 »hendrerit« pa kar 130.500! Slovenski iskalnik Najdi.si mi je ponudil le 5 zadetkov 
(1. 7. 2003)
od tega eden na spletni strani Gimnazije Poljane.
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit, sed diam nonummy nibh 
euismod tincidunt
ut laoreet dolore magna aliquam erat volutpat. Ut wisi enim ad minim veniam, quis 
nostrud
exerci tation ullamcorper suscipit lobortis nisl ut aliquip ex ea commodo consequat.
Duis autem vel eum iriure dolor in hendrerit in vulputate velit esse molestie 
consequat,
vel illum dolore eu feugiat nulla facilisis at vero eros et accumsan et iusto odio 
dignissim
qui blandit praesent luptatum zzril delenit augue duis dolore te feugait nulla facilisi.
Nam liber tempor cum soluta nobis eleifend option congue nihil imperdiet doming id 
quod mazim
placerat facer possim assum.
Typi non habent claritatem insitam; est usus legentis in iis qui facit eorum 
claritatem.
Investigationes demonstraverunt lectores legere me lius quod ii legunt saepius. 
Claritas est
etiam processus dynamicus, qui sequitur mutationem consuetudium lectorum. 
Mirum est notare
quam littera gothica, quam nunc putamus parum claram, anteposuerit litterarum 
formas humanitatis
per seacula quarta decima et quinta decima. Eodem modo typi, qui nunc nobis 
videntur parum clari,
fiant sollemnes in futurum
 
»Latinsko« besedilo èrpa iz Ciceronovega De finibus I, 32-33 in zanimivo je, da se 
je besedilo
ohranilo vse v raèunalniško dobo. Uporablja se kot mašilo v tiskarskih osnutkih, 
domnevno že vse
od zaèetka tiskarstva, kar bi potrjujejo transkripcijske posebnosti prvih tiskov, ki so 
posnemali
pisarske okrajšave kodeksov. Naj navedem nekaj primerov.
 
eiusmod tincidunt (eiusmodi incidunt)
voluptat (voluptas)
minim veniam, quis nostrud (minimam veniam quis nostrorum)
exercitation ullam corper suscipit (exercitationem ullam corpore suscipit)
consuetudium (consuetudinum)
 
Prvi del besedila torej èrpa iz Cicerona, drugi pa je povsem razumljiv, a vsebuje dve 
napaki.
Prav zato se nisem ukvarjal s prvim delom besedila, temveè drugim. Poleg tega se 
najveèkrat najde v
internetnih dokumentih prvi del, drugi pa je èesto opušèen. S prvim delom besedila 
se je veliko
ukvarjal rumeni tisk in navajal bizarne razlage, zato se razlaganju prvega dela 
odpovedujem, saj bi
bilo zanimivo le v primeru, da bi imeli v rokah prvotno razlièico. Znanstvenikom 
prepušèam to
iskanje, sam se po tej poti nisem zapletal v pregledovanje nepreštevnih internetnih 
naslovov.
Razlaganje in prevajanje tega besedila se v angleških èlankih oznaèuje kot 
»greciziranje«,
kar gotovo pride od angleškega rekla: »It´s all greek to me.«
Zadosti o pomešani latinšèini v prvem delu. Zanimivejši je drugi del, ki omenja 
zapostavljenost
gotskih pismenk (frakture) zaradi èesar smemo postavljati nastanek zapisa v prvo 
polovico
20. stoletja. Gotica se je namreè uporabljala v leposlovnih delih do leta 1941, ko je 
bila
v nacistièni Nemèiji uradno prepovedana. Razumeti drugi del besedila res ni 
nobena težava,
zato zaènimo tam, kjer ni napak in prevajajmo. Besedilo zaènimo prevajati tam, kjer 
zaène biti
razumljivo in koherentno.
 
Èrke v sebi ne nosijo jasnosti, temveè bralec z branjem v njih razkriva jasnost. 
Raziskovanja
so dokazala, da bralci bolje berejo tisto, kar berejo pogosteje. Jasnost je namreè 
dinamièen
proces, ki sledi spremembam bralèevih navad. Èudimo se, ko opazimo, kako je 
gotska èrka, ki jo
imamo danes za manjvredno, v štirinajstem in petnajstem stoletju »predvidela« 
oblike pismenk.
Na tak naèin naj bodo èrke, ki se danes zdijo zapostavljene, v prihodnosti 
spoštovane.
V besedilu opazimo dve napaki, od katerih sem eno uvrstil v zgoraj pojasnjene 
transkripcijske,
drugo pa skušam razlagati in »metabesedilno« upoštevati kot naèin branja tega 
istega besedila.
»MELIUS« PIŠEMO SKUPAJ, MAR NE? Prizam, da gre lahko tudi tu za 
transkripcijsko napako, vendar
je precej netipièna in zato postavljam hipotezo, da je napaka lahko kljuè za 
umevanje besedila
in to se je že veèkrat izkazalo za pravilno. Berimo ME in LIUS kot samostalnika 
srednjega spola,
torej moramo prvi del stavka razumeti takole:
Raziskovanja so dokazala, da bralci berejo ME kot LIUS.
Prav, ME preberimo in ostane nam kaj drugega kot LIUS. Ne pozabimo ga in 
nadaljujmo z branjem.
Dovolimo si drzno hipotezo, da tudi dvojni I vzamemo kot samostalnik in sedaj 
razumemo cel stavek
povsem drugaèe.
Raziskovanja so dokazala, da bralci berejo ME kot LIUS, ker I berejo pogosteje.
Spet ubogajmo navodilo dobesedno. Zapomnili smo si torej LIUS in beremo I 
pogosteje. Ja kam pa
naj ga damo? Edino smiselno mesto se mi zdi prvo, torej dobimo ILIUS in ga spet 
ne pozabimo.
Tako smo brali besedilo veèkrat, spremenili bralne navade ter s tem upoštevali vsa 
napisana
navodila. Naslednje navodilo omenja gotske èrke, zato kljuèno besedo ILIUS 
napišimo v gotici.
Spremenimo bralne navade in berimo od zadaj SUILI in to zapišimo v gotici. Spet 
spremenimo bralne
navade: obrnimo list. Potrebne je kar precej domišljije, gotovo sem s tem 
uveljavljene filološke
metodo dokonèno poteptal, pa vendar tako berem: ENLIL, Naredimo še en salto 
mortale in ENLIL
zapišimo spet v gotici in spet obrnimo list na glavo: ILIUS. Vrstni red tega 
poèenjanja naj izbere
bralec sam in se poigra, a nekako vedno lahko pride do izhodišèa ILIUS.