[Agor] Peregrinatio Aetheriae

David Movrin david_movrin@hotmail.com
Fri, 17 Aug 2001 13:03:44 +0200


Pozdrave,

opazam, da se je skupina Agor@ otresla filoloske ozkosti in se razveseljivo 
odprla temam kar najsirsega spektra. (Mimogrede, povsem se strinjam z 
nedavno izrazeno oceno: geoloska slika na vzhodnem portalu v levi cevi res 
prikazuje zelo tektonizirano hribino, tudi prisotnost tektonske gline s 
psevdo - skrilavo strukturo je vec kot ocitna.) V tem smislu brez kake slabe 
vesti zaradi razmeroma neznanstvene teme tudi sam posiljam porocilo s tecaja 
nove grscine v Ioannini. Naslov je toliko bolj primeren, ker sem tukaj 
pristal izkljucno po zaslugi naglega obvestila z liste Agor@.

Ad rem: tecaj je zanic, celo po najbolj nezahtevnih standardih. Celotno 
populacijo, od cistih zacetnikov iz arabskih drzav, ki imajo tezave celo s 
pisanjem od leve proti desni, kaj sele z alfabetom, pa do otrok grskih 
izseljencev, ki ze od rojstva govorijo grsko in so prisli sem samo izpilit 
slovnico, so tukaj razdelili v dve (2) zahtevnostni skupini. Ko smo viharno 
protestirali, so z muko in tezavo ustanovili se tretjo, vmesno, a samo za 
deset ur na teden, ces da za vec ni denarja. Ko je teh deset ur mimo, sta 
skupini spet samo dve, pri nepredstavljivo puscobnih urah iz grske kulture 
(zloglasni politismos) celo samo ena. Razmeroma mlade uciteljice so nabrali 
kar s hodnikov, nobena nima izkusenj s poucevanjem. Tista iz zacetniske 
skupine je studirala filozofijo in je nenavadno motivirana ter sistematicna, 
tista iz srednje psihologijo in je docela kaoticna, a vsaj prijazna in 
navdusena. Uciteljica v zadnji skupini je studirala jezik in je najslabsa od 
vseh, povsem neorganizirana, zlovoljna, 'brez iskre dovtipa' in zgubljena: 
do svojih ucencev se obnasa kot do osemletkarjev. Pika na iju absurda je v 
tem, da je ravnokar doktorirala iz Plotina.

Mene, zacetnika, vse to ne prizadene prevec; zrinil sem se v srednjo 
skupino, kjer kljub vsemu nekako napredujem (ceprav bolj zaradi lastnega 
studija kot zaradi tecaja, ce bi ostal doma in studiral v hladnem Nuku, bi 
napredoval se dosti hitreje). Za marsikoga drugega to ne velja. Moj cimer 
V., energicni filolog iz Prage, je vceraj ves depresiven hodil gor in dol po 
sobi; tozil je, da se je lani na nekem drugem tecaju v Solunu v enem mesecu 
naucil ogromno, medtem ko letos v jezikovnem smislu ni odnesel prav nicesar, 
se vec, izgubil je motivacijo za nadaljnje ucenje. Pravi, da bo napisal 
pismo grski vladi in jo opozoril, kako skandalozno tukaj ravnajo z 
davkoplacevalskim denarjem. Podobno trdi Andrej, zasanjani filolog iz 
Bratislave, ki pise doktorat iz problema svobodne volje pri stoikih: bil je 
ze na nekaj tecajih nove grscine, menda so bili vsi dalec boljsi od tega 
tukaj. Ko sem ze pri njem: ko je izvedel, da sem Slovenec, me je pri prici 
vprasal, ce poznam Alinko (!) in Jernejo. Obe lepo pozdravlja; spominja se 
prijateljevanja z Rodosa, o prvi je vedel povedati, da je zavrnila njegovo 
povabilo na izlet na Kos, o drugi pa, da je po avtobusih z obcudovanja 
vredno marljivostjo prebirala Antigono. Naprej nisem vrtal.

V. in A. in ostali sotrpini so glavni razlog, zaradi katerega se je splacalo 
priti sem. Ker gre za novo grscino, se je na tecaj natepla pisana mnozica 
klasicnih filologov, teologov, jezikoslovcev, filozofov in zgodovinarjev; 
tako nedolgocasne druzbe na jezikovnih tecajih ne pomnim. Najbolj zanimivi 
so filologi, mnozica docela razlicnih osebnosti; nehote sem se spomnil na 
Alojza Rebulo, ki je zadnjic na neki okrogli mizi provokativno izjavil, da 
vpliv klasicne izobrazbe na cloveka pravzaprav ni tako mocan, kot si vcasih 
radi dopovedujemo. Najbolj izstopajoci primeri, ki to potrjujejo:

1) V., enciklopedicno razgledan Ceh, ki pri triindvajsetih ze ureja kriticno 
izdajo latinskih tekstov nekega ceskega renesancnega pisca (in se pri tem 
cudi, ker v Sloveniji ze dolgo nismo izdali nobenega lastnega, v Pragi menda 
vsako leto izide kaksen). Rad ima Verdija, Velvet Underground in Plastic 
People of the Universe (Havlov najljubsi bend, zaradi katerega je nastala 
Karta 77).
2) A., slovaska anima candida, tip odsotnega filologa, ki ga ne zanimajo ne 
literatura ne arhitektura ne glasba ne politika, zna pa na izust vsa nomina 
anatomica, ker je pred spreobrnitvijo v filologijo nekaj casa studiral 
medicino. Rad ima realsocialisticne oljne slike bojnih ladij iz druge 
svetovne vojne in Despino Vandi. (Za nepoznavalce grske estrade: Simona 
Weiss je v primerjavi z njo Maria Callas.) Mil in prijazen znacaj, zabaven 
sogovornik na izletih v Delfe in Olimpijo.
3) M., mlada poljska uciteljica latinscine s 35 urami pouka na teden. (Ker 
potrebuje denar, uci na gimnaziji in na teoloski fakulteti.) Pravi, da jo 
delo ubija in da bi bila veliko raje natakarica, menda bo vse skupaj 
pustila. Dopovedujem ji, da je kriva preobremenitev in ne latinscina, pa nic 
ne pomaga.

Ker je cas za kosilo, samo se nagel zakljucek: kljub vsem nesrecnim 
nakljucjem se je odlocitev za stipendijo izkazala za pametno in jo 
priporocam vsakomur, ki ga kolickaj zanima Grcija, nova grscina, klasicna 
filologija po ostalih evropskih drzavah ter se cela vrsta drugih stvari, ki 
jih zdaj zal nimam casa nastevati. (Morda velja omeniti vsaj vpogled v 
razveseljivo stanje na trgu filoloskih zgoscenk.) Letos so bile Sloveniji 
namenjene stiri stipendije, izkoristili smo eno; vsakomur, ki ima mesec dni 
casa, toplo priporocam, da se drugo leto prijavi.


David Movrin


PS: Zeljno pricakujem potopisov s pocitnic ostalih sotrudnikov!

_________________________________________________________________
Get your FREE download of MSN Explorer at http://explorer.msn.com/intl.asp