<!DOCTYPE HTML PUBLIC "-//W3C//DTD W3 HTML//EN">
<HTML>
<HEAD>
<META content=text/html;charset=iso-8859-2 http-equiv=Content-Type>
<META content='"MSHTML 4.72.3110.7"' name=GENERATOR>
</HEAD>
<BODY bgColor=#ffffff>
<DIV><FONT face=Garamond size=4>
<P>Če gre pri implantaciji slovarja v glavo samo za to, da se bo spremenila
lokacija in dimenzije mojega namiznega računalnika, bi jo najbrž sprejel, kot
sem sprejel vse od televizije naprej. Ugibam pa, da gre za nekakšen poseg
v mojo duševnost in do tega im</FONT><FONT face=Garamond
size=4>a</FONT><FONT face=Garamond size=4>m iracionalni odpor. Gre za staro
vprašanje, ali znanstveni razvoj prehiteva etičnega. Kakšne bodo
posledice podaljševanja življenja na 200 let in drugih genskih posegov,
vgradnje slovarjev ipd? Navsezadnje, kdo si bo to lahko privoščil, komu
boš že v gen</FONT><FONT face=Garamond size=4>i</FONT><FONT face=Garamond
size=4>h določil, da bo genij in komu, da bo pometač? </P>
<P>Miranova (Ihanova) ideja o nedopustnosti primerjav v znanosti in Jakatova o
sodelovanju humanistov z naravoslovci in tehniki kaže, da imata implantacijo za
znanstveni problem. Implantacija pa nikakor ni znanstveni problem. To je morda
etični problem, nedvomno pa problem - pripravita se, prihaja osovražena beseda!
- problem vrednot. Znanstveno plat problema sta opisala Klemen Pisk in Matjaž
Babič. Meni je šlo za nekaj drugega: ko sem repliciral, nisem
izražal</FONT><FONT face=Garamond size=4> argumentov, ampak nelagodje,
strah.</P></FONT><FONT face=Garamond size=4>
<P>Sam imam še boljše protiprimere k svoji prejšnji repliki
(vidva sta sinekdohično navedla avto in televizijo): A) transplantacija srca,
umetna srčna zaklopka, umetne ledvice, skratka medicina nasploh; B) avtomobili,
avioni, elektrika oz. vse, kar dela na elektriko, nafta in podobna goriva,
skratka sodobna tehnika nasploh, ki je pogoj celotni bivanjski infrastrukturi in
delovanju zahodne civilizacije; C) celotna uporabna znanost: od
slovenščine, kadar je njen cilj pravopis</FONT><FONT face=Garamond
size=4> </FONT><FONT face=Garamond size=4>ipd., sodobnega prava in ekonomije,
preko fizike, kadar služi tehnologiji, do tehničnih znanosti. O vsem tem bi
lahko dvomil, ne le o vglavnem slovarju. In res dvomim.</P>
<P>Verjetno smo vsi trije načeli širši, naslednji problem: kdaj
zgoraj naštete civilizacijske pridobitve človečnost povečujejo, kdaj pa
zmanjšujejo?. Verjetno nerešljivo vprašanje, saj ne vemo,
kakšen bi bil svet, ko bi šel po drugi poti - in četudi bi vedeli,
morda nebi posedovali nevtralnega stališča za primerjavo. Problem lahko
formuliram tu</FONT><FONT face=Garamond size=4>d</FONT><FONT face=Garamond
size=4>i takole (ker smo ravno omenili Ihana - ta pa je lani izdal knjigo Deset
zapovedi): Človečnost je morda najbolje opredeljena v živih religijah. Ker
poznam samo krščansko, bom ostal pri njej in pri njenih zapovedih. Ali
civilizacijske pridobitve (v znanost</FONT><FONT face=Garamond
size=4>i</FONT><FONT face=Garamond size=4>, pravu, tehniki, medicini itd.)
povečujejo našo ljubezen do soljudi in do Boga, ali manj ubijamo, manj
krademo, si manj želimo, kar ima sosed, manj prešuštvujemo itd.?
Ali je s tehnično civilizacijo ukinjena potreba po odrešitvi, ki jo
izražajo krščanstv</FONT><FONT face=Garamond size=4>o</FONT><FONT
face=Garamond size=4>, budizem, hinduizem, islam itd? Naj formuliram še
drugače: ali bo naša, zahodna civilizacija splošna in večna
(dokler se ne bo sonce ohladilo)? Če bo, bo odgovor pozitiven, sicer negativen.
Jaz sem pesimist in si zaradi pretekle balkanske vojne, trenutn</FONT><FONT
face=Garamond size=4>e</FONT><FONT face=Garamond size=4>ga divjega kapitalizma,
ekološke krize (neuspela svetovna ekološka konferenca),
prihajajoče krize liberalnega zahodnega kapitalizma,
naraščajoče</FONT><FONT face=Garamond size=4>ga ateizma, smrti socializma
itd. odgovarjam z ne.</P>
<P>Na kratko k Jakatovim replikam: Romantik: da. Cilj=pot: ne, toda ne pelje
vsaka pot k cilju. Sodelovanje z naravoslovjem: da, toda nisem govoril o njem
ampak o tehniki - razlika je bistvena. Simpatiziram z znanostjo, katere namen je
znanje in ne uporabnost. Pravzaprav nisem problematiziral odnosa
tehnika-humanistika, kjer bi bil jaz na eni od strani, ampak znanost-humanost -
kjer pa sem hkrati na obeh, kot je dobro opozoril Miran. (Pri meni osebno je
tako navdušenje za naravoslovje </FONT><FONT face=Garamond size=4>že mimo
in replika je odraz spoznanja, da smo skoraj vsi strokovnjaki zaplankani v
smislu, da "samo opravljamo svoj posel", kot pravijo v amer. filmih,
in se za posledice ne brigamo.)</P></FONT><FONT face=Garamond
size=4></FONT><FONT face=Garamond size=4>
<P>PS. Jaka je nakazal eno drugo temo - internetne debatne krožke. Ali so ti
zaželeni? Zamenjati osebne stike z živimi ljudmi (internet nedvomno žre čas na
ta račun) s tipkovnico? Vzpostavljati take neosebne in netrajne združbe?
Dehumanizacija?</P></FONT><FONT face=Garamond size=4>
<P>Hajd</P>
<P>Aleš Bjelčevič</P></FONT></DIV></BODY></HTML>