<!DOCTYPE HTML PUBLIC "-//W3C//DTD W3 HTML//EN">
<HTML>
<HEAD>
<META content=text/html;charset=iso-8859-2 http-equiv=Content-Type>
<META content='"MSHTML 4.71.2110.0"' name=GENERATOR>
</HEAD>
<BODY bgColor=#ffffff>
<DIV><B><FONT face="Times New Roman">
<P>1. <FONT face="Times New Roman">Tehnični napotek</FONT></P></FONT>
<P><FONT face="Times New Roman">2. Spletka</FONT></P>
<P><FONT face="Times New Roman">3. Znanost : "znanost"</FONT></P>
<P><FONT face="Times New Roman">4. Metode in programi književnega
pouka</FONT></P>
<P><FONT face="Times New Roman">======================</FONT></P><FONT
face="Times New Roman">
<P><FONT face="Times New Roman">1. Tehnični napotek</FONT></P></B><FONT
face="Times New Roman"></FONT></FONT>
<P><FONT face="Times New Roman">Ko odgovarjate na sporočila z ukazom
odgovori/reply, se v vašem odgovoru pojavi tudi pismo, na katerega ste
želeli odgovoriti. Izbrišite iz tega vse, kar ni neobhodno potrebno za
razumevanje odgovora; v nasprotnem postanejo sporočila predolga in
nepregledna.</FONT></P><B>
<P><FONT face="Times New Roman">2. Spletka</FONT></P></B>
<P><FONT face="Times New Roman">Iskanje po slovenskem zgodovinskem romanu se je
preselilo na naslov <A
href="http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/zgrom.html">http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/zgrom/zgrom.html</A>.
Zbirko počasi čistim -- pripombe zaželene.</FONT></P><FONT
face="Times New Roman"></FONT><B>
<P><FONT face="Times New Roman">3. Znanost : "znanost"</FONT></P></B>
<P><FONT face="Times New Roman">Odgovarjam Alešu Bjelčeviču, ki je
diskutiral na temo znanosti in "znanosti". Sam se seveda ne
prištevam med tiste literarne zgodovinarje, ki svoje poslanstvo
izpolnjujejo z odkritjem iracionalnega jedra besedila, vidim pa, da literna veda
ni edina stroka, kjer je tak pogled vsakdanja možna praksa: v predzadnji in
zadnji številki revije<I> fnm</I> (<A
href="mailto:alenka.hladnik@guest.arnes.si">Filozofija na maturi</A>) je mogoče
prebirati podobno soočanje med racionalno nastrojenimi učitelji filozofije in
kolegom, ki je deklarira "zavezanost neizrekljivemu" in zagovarja
iskreno patetičen, prizadet, pričevanjski, skorajda religiozni odnos do svojega
predmeta. Menda se ne motim preveč, če tej drži med literarnimi zgodovinarji
pripišem tudi poudarjeno zahtevo po poučevanju in utrjevanju literarnega
kanona. V religioznem sistemu bi bila zahtevi po kanonu primerljiva zahteva po
ortodoksnosti. Fiksacija pouka književnosti na književne korifeje pričakuje od
dijaka občudovalni odnos in tako hromi njegovo lastno interpretativno dejavnost.
Učitelj se znajde v vlogi poznavalca nedosežnih literarnih vrednot in uspe za
sabo potegniti le pičle nadarjene in podobno ekskluzivistično naravnane
posameznike, razred pa se bo medtem zabaval po svoje. To pa je za
današnji čas nesprejemljiv položaj, ki nas ne straši samo v
primeru, če si vzamemo za vzor obnašanje svetopisemskega pastirja, ki je
bil zaradi ene ovce pripravljen zapustiti celo čredo. </FONT></P><FONT
face="Times New Roman"></FONT><B><FONT face="Times New Roman">
<P><FONT face="Times New Roman">4. Metode in programi književnega
pouka</FONT></P></B><FONT face="Times New Roman"></FONT></FONT>
<P><FONT face="Times New Roman">Na posvetovanju o metodah in programih
književnega pouka, ki je bilo v petek v prostorih FF v organizaciji
Društva za primerjalno književnost, so imeli glavno besedo
šolniki, osrednja tema pa je bila, po mojem občutku, do katere mere naj
se literarne teme v šoli prilagodijo interesom mladine, koliko pa od
dijakov terjati obvladovanja zahtevnejših vsebin. Zdi se, da bo resnica
in s tem uspešnost pouka nekje vmes. </FONT></P>
<P><FONT face="Times New Roman">Naj izkoristim tole priložnost še za
kritično refleksijo dveh diskusijskih nastavkov. Zelo mimogrede je bilo ujeti
tezo, da bi bilo treba povečati delež evropskih vsebin zaradi našega
vključevanja v Evropsko skupnost. Seveda take zahteve Evropa ne more izreči, ne
da bi pri tem pozabila na temeljna določila svoje eksistence, ki je prav v
kulturnem pluralizmu. Zato je treba s takim argumentom za zmanjšanje
deleža slovenskih avtorjev v korist tujih kar hitro v koš, spominjajoč se
pri tem neslavno propadlih "skupnih jeder" v ranjki Jugoslaviji. K
streznjenju naj prispeva tudi pogled v učne programe v gimnazijah držav Evropske
skupnosti, da ameriške nerazgledanosti po tujih literaturah ne omenjamo.
</FONT></P><FONT face="Times New Roman"></FONT>
<P><FONT face="Times New Roman">Kolegi so prepričljivo zavrnili tudi pomisel, da
bi dijakom zbudili zanimanje za književnost, če bi jim namesto tradicionalnih
slovenskih "ruralnih" tem ponudili "urbane" teme. Ni čisto
jasno, ali bi to pomenilo namesto Jurčičevega <I>Sosedovega sinu</I> dati za
domače berilo njegovo <I>Hčer mestnega sodnika</I>, ali bi to pomenilo zamenjati
vse slovenske avtorje s tujimi, ker je s stališča kakšne francoske
svetovljanske literature pač vsa slovenska literatura ruralna, ali pa morda
vsebine bolj kmečkega 19. stoletja nadomestiti z vsebinami bolj
meščanskega 20. stol. Kakor koli že: dijaki bodo imeli več od tistih
besedil, ki jih bodo razumeli -- glede razumljivosti pa niso abstraktni mojstri
20. stoletja nič na boljšem kot jezikovno in problemsko odmaknjeni
mojstri 19. stoletja. </FONT></P><FONT face="Times New Roman"></FONT>
<P><FONT face="Times New Roman">miran</FONT></P></DIV></BODY></HTML>