<!DOCTYPE HTML PUBLIC "-//W3C//DTD W3 HTML//EN">
<HTML>
<HEAD>
<META content=text/html;charset=iso-8859-2 http-equiv=Content-Type>
<META content='"MSHTML 4.71.2110.0"' name=GENERATOR>
</HEAD>
<BODY bgColor=#ffffff>
<DIV>
<P><FONT face="Times New Roman">Spoštovani!<BR><BR>Diskusija kako
"Meriti znanost" poteka že kar nekaj časa. <BR>Najprej bi rad omenil,
da naslov ni morda najbolj posrečen in<BR>spominja na Kardeljevo tezo "da
se da vsako delo izmeriti".<BR><BR>1.) Dejansko gre za t.i.
"bibliometrične podatke", ki se v svetu<BR>uporabljajo za
najrazličnejše namene:<BR>- določanje vrstnega reda prosilcev za
projekte,<BR>- izbor kandidatov za dolečene funklcije<BR>- kot vstopni kriterij
za napredovanja (habilitacije)<BR>- kot kriterij za podeljevanje
štipendijskih mest,<BR>- kot prioritetni kriterij za dodelitev
raziskovalne opreme,<BR>- za oceno položajev, ki jih zasedajo posamezne skupine,
<BR>laboratoriji, inštitucije ali celo države na posameznih
raziskovalnih<BR>področjih <BR>- in podobno.<BR><BR>Vsi omenjeni nameni so
očitno naravnani določitvi relativnih položajev med <BR>več (na nek način)
"tekmujočimi" za določene ugodnosti. Vendar se za vsak<BR>namen
uporabljajo nekoliko drugače. Če iščemo vrstni red kandidatov
za<BR>opremo ali programe, so pomembni recimo dosežki zadnjih nekaj let, pri
habilitacijah pa so<BR>pomebni vsi dosežki. Cobiss daje samo numerične podatke -
kako pa jih bo<BR>neka komisija uporabila, je povsem njena stvar. Na MZT so se v
skladu z<BR>zakonom (ki je bil v DELU citiran) pri dolčanju kriterijev za
nosilca<BR>naloge, odločili samo za določitev minimalnega kriterija 5 točk. Če
pa neka<BR>komisija na katerikoli fakulteti določi lastne kriterije, jih lahko
iz<BR>Cobissovih podatkov vedno izračuna. Zastonj pa je misliti, da bo
nek<BR>računalniški sistem<BR>brez muke in težav za komisje naredil
idelane odločitve v vseh primerih.<BR><BR>2. Z bibliometričnimi kazalci (ki jih
je seveda veliko, a o tem pozneje) se<BR>ne meri kvaliteta znanosti ali objav,
ampak njihova odmevnost v znanstvneih<BR>krogih. Kvaliteta se mora<BR>(in tudi
se) lahko meri le s tako imenovanim "peer review" torej z
oceno<BR>strokvnjakov.<BR>Tako ocenjevanje je še danes najbolj
razširjeno v svetu, vendar pa se je<BR>zaradi zelo pogostih kritk tega
načina (vse kritike seveda niso neupravičene<BR>- prosim ne zgražajte se zaradi
dvojne nikalnice) uveljavila bibliometrija<BR>kot indikator (kazalec)
odmevnosti, ki naj bi bil "koreliran" s kvaliteto.<BR>Poudarek je na
besedi korelacija, ki (statistično gledano) lahko zavzame<BR>vsako vrednost med
-1 preko ničle do +1. Enica pomeni popolno (funkcijsko)<BR>odvisnost, ničla pa
povsem nepovezanost (nekoreliranost) dveh spremenljivk.<BR>S primerjavo ali
izračunom korelacije med "peer review" ocenami in<BR>bibilometričnimi
kazalci se skuša "stabilizirati" ali, če hočete
"umeriti"<BR>(kalibrirati) oba načina. Bibliometrični kazalci segajo
od najrazličnejših<BR>relativnih in absolutnih citacij, preko podatkov o
"pomembnosti" revij<BR>("impakt faktorji"), do "dolžine
publikacij na avtorja" (ta, zadnji<BR>kriterij res malo spominja na
Kardelja!). Ponovno poudarjam, da se<BR>bibliometrični kriteriji redno
uporabljajo a) kot razmejitveni kriteriji, b)<BR>kot relativno - primerjalni
kriteriji in sevda c) v kombinacijah z drugimi<BR>kriteriji).<BR><BR>Ko smo lani
(1999) jeseni primerjali (beri izračunali korelacijske<BR>koeficiente) med
vrstnim redom, ki so jih dali recenzenti programom in<BR>vrstnim redom, ki je
bil določen s<BR>sistemom Cobiss smo dobili zelo mešane rezultate (pri
vseh vedah, ne samo pri<BR>humanistiki ali pri družboslovju). Razlagi sta
dve:ali Cobissovi podatki<BR>niso relevantni ali pa recenzenti niso zelo
pravični. Menim, da je vsakega<BR>nekaj. Cilj pa je jasen: oba sistema (Cobiss
in recenzenti) se morata počasi<BR>približevati drug drugemu). V razpravah, ki
so bile objavljene v tujini, se<BR>ocenjuje (zainteresirani lahko dobe bolj
nantančne podatke), da je v<BR>bibliometriji signifikanten podatek, ko
korelacijski koeficient preseže<BR>absolutno vrednost 0,5. (Za primerjavo: pri
analitskih meritvah zdravil<BR>godrnjajo, če so so korelacisjki faktorji pod
0,98!). <BR><BR>Najprimerneje bi bilo, ko bi vsaka veda in področje pripravili
lastne<BR>kriterije (osnovane na bibilometričnih podatkih) in po njih res
primerjalo<BR>kandidate. Žal se pri izbirah teh kriterijev<BR>odražajo
"korelacije" z interesi, ki so vse prej kot pa
"znanstvena<BR>kvaliteta".<BR><BR>Lep pozdrav vsem!<BR><BR>Jure
Zupan</FONT> </P></DIV></BODY></HTML>