[SlovLit] Kako je mogoče? -- Marko Kerševan ob stoletnici FF

Miran Hladnik hladnikmiran na gmail.com
Tor Maj 28 16:24:42 CEST 2019


Od: Marko Snoj <marko.snoj na zrc-sazu.si>
Date: V tor., 28. maj 2019 ob 14:22
Subject: Kako je mogoče?

Vladi RS, Državnemu zboru RS, Ustavnemu sodišču RS, slovenski javnosti

Spodaj podpisani redni, izredni in dopisni članice in člani V. razreda
za umetnosti ter II. razreda za filološke in literarne vede Slovenske
akademije znanosti in umetnosti izražamo osuplost spričo zanemarjanja
skrbi za ohranitev in razvoj slovenščine v Republiki Sloveniji.

Prav nevarnost, ki je grozila jeziku, je bila temeljna motivacija za
eno izmed največjih dejanj v zgodovini slovenskega naroda –
razglasitev samostojnosti Republike Slovenije. Zato je toliko bolj
osupljivo in nesprejemljivo nespoštovanje ustavne in zakonske vloge
slovenščine v javnem, izobraževalnem in znanstvenem življenju. V tem
smislu odločno podpiramo izjave Komisije za slovenski jezik v javnosti
pri SAZU.

Naj opozorimo le na nekaj najbolj kričečih primerov.

Kako je mogoče, da je jezikovna krajina na Slovenskem onesnažena z
nepreglednim številom angleških napisov?

Kako je mogoče, da Ministrstvo za kulturo RS ter Inšpektorat za
kulturo in medije tolerirata dejstvo, da operacijska sistema
multinacionalke Apple, ki sta se uveljavila tudi na slovenskem trgu,
ne podpirata slovenščine? Kako je mogoče, da se ob protestih kulturnih
in znanstvenih ustanov državni uradniki cinično sprenevedajo, da zakon
ne ščiti slovenščine pri osebnih računalnikih in »pametnih telefonih«,
češ da ne gre za javne, ampak za zasebne naprave? Kako je mogoče, da
pri urejanju tega problema Slovenija ne sledi zgledu Slovaške in
sosednje Hrvaške, ki sta to zlahka uredili? Kako je mogoče, da Vlada
RS ne zahteva od korporacije Apple spoštovanja slovenske zakonodaje na
ozemlju suverene Republike Slovenije?

Kako je mogoče, da uprave slovenskih univerz s podporo velikega dela
naravoslovcev in dela družboslovcev vztrajno in zavratno poskušajo
uveljaviti angleščino kot učni jezik? Seveda ni s tem nič narobe, če
gre za tuje študent(k)e, je pa nesprejemljivo, če gre za slovenske
študent(k)e.

Kako je mogoče, da je v Sloveniji v zadnjih desetletjih dramatično
upadlo znanje vseh drugih jezikov, ki smo jih nekoč odlično obvladali,
in celo jezikov sosednjih dežel? Angleščina je današnja svetovna
lingua franca, kar pa ne bi smel biti razlog za zanemarjanje drugih
jezikov, revna računalniška angleščina pa prav gotovo ne bi smela
izrivati slovenščine.

Kako je mogoče, da kriteriji za znanstveno raziskovanje izrazito
protežirajo angleščino in diskriminirajo slovenščino? Ne more biti
nobenega dvoma, da je funkcioniranje v angleščini conditio sine qua
non za sodobno znanost, ne le pri nas, temveč povsod po svetu. Ne
oporekamo torej potrebi, da se visoko ovrednotijo raziskave in objave
člankov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev v mednarodno
relevantnih znanstvenih revijah. Ogorčeno pa nasprotujemo
razvrednotenju člankov tistih znanstvenic in znanstvenikov, ki zaradi
narave svojega raziskovalnega in pedagoškega dela svoje analize pišejo
in objavljajo v slovenščini.

Kako je mogoče, da predlog novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in
inovacijski dejavnosti prinaša šokantno poslabšanje položaja
slovenščine? Peta alineja 43. člena namreč dopušča, da »ne glede na
zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli razpisnih
postopkov ali prijav na razpis, pri ocenjevanju katerih sodelujejo
tuji strokovnjaki, izvajajo v tujem jeziku«. Državni aparat Republike
Slovenije na ta način angleščini ne samo de facto, temveč tudi de iure
priznava popoln primat, slovenščino pa poriva v jezikovni rezervat.

Kako je mogoče, da Republika Slovenija tako mačehovsko ravna s slovenščino?

Od Vlade RS in od vseh državnih organov, ki so zadolženi za razvoj in
zaščito slovenskega jezika, zahtevamo takojšnje ukrepanje.

Pozivamo javnost, da se aktivno angažira pri skrbi za ohranitev in
razvoj slovenščine na vseh področjih življenja.

Boris A. Novak,  Milček Komelj, Marko Snoj, Emerik Bernard, Milan
Dekleva, Kajetan Gantar, Niko Grafenauer, Marc L. Greenberg, Drago
Jančar, Andrej Jemec, Marko Jesenšek, Janko Kos, Jože Krašovec, Stanko
Kristl, Ludvik Karničar, Ljubov V. Kurkina,  Lojze Lebič, Janez
Matičič, Milan Mihelič, Jožef Muhovič, Marko Marijan Mušič, Boris
Pahor, Boris Paternu, Uroš Rojko, Zorko Simčič, Marija Stanonik,
Bożena Tokarz, Drago Tršar

===

Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Date: V tor., 28. maj 2019 ob 08:46
Subject: Marko Kerševan ob stoletnici FF

https://www.youtube.com/watch?v=a3kvIrzIwq0&t=189s -- Zasl. prof. dr.
Marko Kerševan ob stoletnici FF. Med drugim o razmerju med
monografskimi publikacijami in publiciranjem člankov v humanistiki, o
razmerju med profesorji in študenti in povečanem (časovnem) pritisku
na obeh straneh, o pomenu slovenščine na univerzi, v izobraževanju,
znanosti, svetu in nevarnosti monokultur. -- Urška


Dodatne informacije o seznamu SlovLit