[SlovLit] Haptični mediji: radio -- Gogoliana -- Domnevne neslovenskosti v slovenščini

[Miran Hladnik gmail]

https://www.academia.edu/36426453/Haptically_mediated_radio_listening_the_remediation_of_radio_through_digital_mobile_devices._Pre-print_version
-- Tiziano Bonini: 'Haptically mediated' radio listening: the
remediation of radio through digital mobile devices. Academia.edu.

===

Od: Lud Šerpa <ludaserpa na gmail.com>
Datum: 22. april 2018 20:46
Zadeva: Madžarski stavek in Gogoliana pri Šerpi

Spoštovani, pri najmanjši založbi v mestu sta izšla dva nova prevoda
in sicer Madžarskega stavka Andreja Nikolaidisa, ki ga je poslovenila
Dijana Matković in Gogoliane Vladislava Otrošenka (intervju z avtorjem
ste brali pred 14 dnevi v Sobotni prilogi Dela), ki jo je prevedel
Borut Kraševec. [...] [Več: http://primus.si/gogoliana]

Primož Čučnik

===

From: "Uroš Ferrari Stojanović" <uros.ferrari.stojanovic na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sun, 22 Apr 2018 23:22:46 +0000
Subject: Dvom in izziv: slovenskost neslovenskosti
Za jezikosloven začetek tedna -- prgišče misli o domnevnih
neslovenskostih v slovenskem jeziku, oziroma v tem primeru o
/srbo/hrvatizmih, ter o tem, zakaj so te domnevne neslovenskosti
pravzaprav docela naravni, organski in vekotrajni udje slovenskega
jezika.

(1) Zakaj neimenovalniški zvalnik/vokativ vendarle ni tako zelo neslovenski ...

Popolnoma slovenska beseda "oče" je v svojem bistvu zvalnik davnega
imenovalnika "otec". Pogled k etimologom:

oče
nastalo po križanju oblik rod. (tož.) *otьca̍ > sloven. ocȁ in
zvalnika *ȍtьče, ki sodita k staremu im. *otьcь̏ > sloven. ótec ‛oče’

Popolnoma slovenski moški imeni France in Jože sta v svojem bistvu
zvalniški obliki imenovalniških Franc in Joža.

Dvom in izziv: ali rekši "Hvala, dušo! / Hvala, care!" vendarle nismo
več tako slovenski ...?

(2) Zakaj psevdodeležniški želelnik/optativ vendarle ni tako zelo
neslovenski ...

Popolnoma slovenski pozdrav "Živijo! / Živio! / Živjo!" je v svojem
bistvu želelnik v pomenu "Živi nam (ti) / Naj nam živiš (ti)" ...

Dvom in izziv: ali rekši "Živel 1. maj!" (namesto bolj slovenskega
"Naj živi 1. maj") in nazdravivši z "Živeli!" (namesto bolj
slovenskega "Naj živimo!" (?) oziroma "Na zdravje!") res nismo več
tako slovenski ...?

(3) Zakaj čustven/ostn/i dajalnik (emotivni dativ) vendarle ni tako
zelo neslovenski ...

Popolnoma slovensko je reči "Ime mi je Ana ..." (v nasprotju z
izangleškim kalkom "Moje ime je Ana ..." -- čeprav je trditev
pravilna, saj njeno ime dejansko res je Ana ...).

Večino Slovencev boste semtertja slišali pohudovati se v slogu "Pa ne
mi tega delat'!" ali pa zapovedovati v slogu "Ne se mi izgubit'!"

Dvom in izziv: ali zaželeč "Bodi mi dobro!" in vprašaje "Kako si mi?"
resnično nismo več tako zelo slovenski ...?

Z upanjem, da slovenščina vendarle ne bo popolnoma izgubila tako
čudovitih prvin, kot so zvalnik, želelnik in čustvenostni dajalnik,
vas lepo pozdravljam in k polnovrednemu bivanju v našem jeziku kličem
Uroš Ferrari S.