[SlovLit] Proti atlasu Ljubljane -- 50 let slovenščine v Padovi

Miran Hladnik gmail miran.hladnik na gmail.com
Sre Okt 28 19:41:12 CET 2015


Od: Renata Šribar <renata.sribar na guest.arnes.si>
Datum: 28. oktober 2015 19:19
Zadeva: Odgovor dr. Juvanu
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005306.html in naprej)

Spoštovani prof. dr. Marko Juvan, predstojnik Inštituta za slovensko
literaturo in literarne vede ZRC SAZU,

kot sem lahko prebrala na spletni strani ZRC SAZU (objave tudi na
Slovlit in Metini listi, 20. 10. – 21. 10. 2015), ste se v vlogi vodje
raziskovalnega projekta Prostor slovenske literarne kulture odzvali na
pismo društva Vita Activa direktorju ZRC SAZU dr. Otu Lutharju
(spletna stran Spol.si) z namenom, da bi obranili raziskovalno
avtonomijo in znanstveno-promocijske pristope dr. Marjana Dolgana, ki
se nanašajo na njegovo delo Literarni Atlas Slovenije.  V svojem
prispevku k javni diskusiji se bom omejila na komentar vaše
argumentacije, saj je z vidika načela uveljavitve perspektiv spola v
znanstvenem raziskovanju in odgovorne ter etične znanosti sporna.

Ne glede na to, da se vaš dopis ne nanaša na javno priobčeni kritični
tekst društva Vita Activa, temveč na njegov osnutek, naj sledim vaši
interpretacijski poti. Motivira me lasten prispevek h kritičnemu
dopisu Vite Aktive v obliki podpisa. Moti vas naslovitev pisma na
direktorja ustanove,  češ da gre za poskus sprožitve
»administrativno-upravnega discipliniranja« raziskovalca. Gre za
domnevo, ki niti ne upošteva dejstva, da se dr. Lutharja ne naslavlja
zgolj kot direktorja, ampak tudi kot kolego dr. Dolgana; dr. Luthar je
namreč vključen v projekt  GARCIA: Enakost spolov v akademski in
raziskovalni sferi. Drugič, naslavljanje na prvega odgovornega v
ustanovi je v skladu z globalnim dokumentom o t.i. raziskovalni
integriteti, Singapurski izjavi, ki med osnovnimi načeli navaja »dobro
upravljanje z raziskavami v imenu drugih« in »odgovornost pri
izvajanju raziskav«, kar se nanaša tako na raziskovalke, raziskovalce
kot upravno vodstvo.  Med odgovornostmi znanstvenice in znanstvenika
je tudi sledeče določilo: »Raziskovalci in raziskovalke bi morali
poznati raziskovalne predpise in politike ter jih upoštevati.«  V
zgodovini ni bilo obdobja znanstvene misli, ki je ne bi pogojevali
družbeno-kulturni »pogoji možnosti«, po naravi stvari vključujoči
politike.  Součinkovanje slednjih na razvoj znanosti je berljivo že
skozi tematsko, konceptualno in metodološko uokvirjanje domačih in
tujih razpisov in ocenjevalnih pristopov. Tudi sam odpor proti
določenim znanstvenim politikam se ne odvija v domnevno »čistem«
prostoru radovedne in iz nekakšne abstraktne avtonomije porajajoče se
misli, temveč posega aktivno z lastno politiko v znanstveno polje.

Kritika podpisnic in podpisnikov je zamejena na določene očitke, ki
temeljijo na statističnem preverjanju nabora avtorskih imen v
obravnavanem atlasu in pripovedi  nekaterih udeleženih o seksističnem
odnosu dr. Dolgana na vodenem ogledu »Zakulisje Ljubljane na
kvadratnem kilometru prostora«, ki je potekalo 7. oktobra 2015.
Avtoricam in avtorjem kritike oponašate utemeljevanje na poljubnih
pripovedih; kot razbiram, so zgolj zaznamovane z ozaveščeno spolno
perspektivo in jih pohvale nekaterih drugih v zvezi z dogodkom ne
morejo negirati, prav tako kot »žanr« vodenja ne –  tega sami razumete
kot nekakšno olajševalno okoliščino za izkazovanje nereflektiranega
odnosa do žensk. Zanimivo se zdi, da izpovedim nekaterih udeleženih
očitate nezanesljivost, medtem ko samo kritizirano delo avtorja, ki je
formalno označeno kot znanstveno, vključuje vrsto navedb, ki
eksplicitno izhajajo iz govoric.

Dr. Dolgan je izvedel dogodek strokovnega vodenja v svojstvu
znanstvenika, ki poljudno približuje udeleženim enega od rezultatov
projekta Prostor slovenske literarne kulture, Literarni atlas
Ljubljane. »Pravica do svojih nadzorov«, ki jo v izpričanem kontekstu
omenjate, ima dve dimenziji ne glede na poljudnost ali rigidnost
strokovnega pristopa. Ne moremo se namreč izogniti metodološkim
razsežnostim,  saj sta znanstvenik in znanstvenica tudi v strokovni
vlogi, prvič, dolžna reflektirati svoja stališča, nazore,
naravnanosti, in se zavedati njihovega vpliva na lastno delo in
njegovo promocijo, in drugič, upoštevata naj dognanja sodobnega
družboslovnega znanstvenega raziskovanja in humanistične teorije tako,
da ne bosta utrjevala in obnavljala diskriminatornih tez, ki
povzročajo simbolno družbeno škodo (in s tem posredno škodujejo
konkretnim ljudem, saj jih zaznamujejo s pejorativnim diskurzom). Ali,
v skladu s Singapursko izjavo: »Raziskovalci in raziskovalke ter
raziskovalne ustanove bi se morali zavedati svoje etične obveze
presojati o družbeni koristi in na drugi strani družbenih nevarnostih,
ki so povezane z njihovim delom.«

Konkretno kritiko dokazovanja, zakaj je bilo v obravnavano delo
neizogibno vključiti tako uborno število avtoric, prepuščam pristojnim
s področja literarne zgodovine, četudi mi lastna raziskovalna praksa
govori, da so nabori pomembnih imen praviloma najbolj očitni
pokazatelji idejnih zavez njihovega akterja, akterke. Ni metode, ki ne
bi tu dopuščala pristranskosti, saj že »transparentne« omejitve virov
nosijo odtis raziskovalno-avtorske subjektivitete.

Naj zaključim s tem, kar se mi zdi ta hip najbolj nujno:  vaše
sklicevanje na »zavezanost režimu resnice« žal kaže na nepoznavanje
sodobne epistemologije vednosti, ki jo gradijo ali prevzemajo od
humanistike tudi »trde vede« s pripoznavanjem aktivne  vloge
raziskovalke in raziskovalca v produkciji resnice in s tem sveta. Sami
od sebe ste izzvali retorično vprašanje, o čigavi resnici sploh
govorite.

Renata Šribar

===

Od: Polona Liberšar <libersar.polona na gmail.com>
Datum: 28. oktober 2015 18:54
Zadeva: 50-letnica Katedre za slovenski jezik in književnost na
Univerzi v Padovi

[...P]rogram strokovnega srečanja, ki ga organiziramo od 50-letnici
delovanja Katedre za slovenski jezik in književnost na Univerzi v
Padovi. Morda bo slovlitovce zanimalo.

Hvala in lep pozdrav iz Padove, Polona

5. 11. 2015, Archivio Antico, Palazzo Bò, Via 8 Febbraio 2, Padova, od
10. do 17.ure
10.00 uvod
- Anna Bettoni (direktorica Oddelka za jezikoslovne in literarnovedne študije)
- Bogdan Benko (veleposlanik Republike Slovenije, Rim)
- Ingrid Sergaš (generalna konzulka Republike Slovenije, Trst)
- Marko Stabej (predstojnik Centra za slovenščino kot drugi in tuji
jezik, Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v
Ljubljani)
10.30 - 10.50 Marko Stabej: Sodobne dileme slovenske jezikovne politike
10.50 - 11.10 Mojca Nidorfer Šiškovič (Center za slovenščino kot drugi
in tuji jezik, Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta, Univerza
v Ljubljani): Infrastruktura Centra za slovenščino kot drugi in tuji
jezik

11.40 - 12.00 Miran Košuta (Oddelek za humanistične študije, Univerza
v Trstu): Memento Mori di France Prešeren: variazioni traduttive sul
tema
12.00 - 12.20 Devan Jagodic (Slovenski raziskovalni inštitut, Trst):
Položaj in perspektive slovenskega jezika v deželi Furlaniji-Julijski
krajini
12.20 - 12.40 Matejka Grgič (Slovenski izobraževalni konzorcij,
Gorica): Od narečja do jezika. Jezikovne ideologije med Slovenci v
Italiji

13.00 kosilo in ogled stavbe Univerze
15.00 - 15.20 Vera Tuta (Slavistično društvo, Trst): Martin Jevnikar -
fondatore degli studi slovenistici a Padova
15.20 - 15.40 Polona Liberšar (Dipartimento di Studi Linguistici e
Letterari, Università di Padova/Center za slovenščino kot drugi in
tuji jezik, Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v
Ljubljani): Slovenščina v Padovi od samega začetka do danes

16.10 - 16.30 Rosanna Benacchio (Oddelek za jezikoslovne in
literarnovedne študije, Univerza v Padovi): L'articolo indeterminativo
nei dialetti sloveni del Friuli (Resia, Torre, Natisone)
16.30 - 16.50 Han Steenwijk (Oddelek za jezikoslovne in literarnovedne
študije, Univerza v Padovi): Origine e funzione del suffisso verbale
-inat nel resiano
16.50 - 17.10 Malinka Pila (Oddelek za jezikoslovje, Univerza v
Konstanzu): La forma dell’imperfetto in resiano e le sue funzioni


Dodatne informacije o seznamu SlovLit