[SlovLit] POSVET O MATURI KOT ZAKLJUČNEM IN NADALJEVALNEM IZPITU

[Zoran Božič]

Dragi slovlitovci! Ker nekatere zanima vsebina, pošiljam še izhodišča.
Izvršna oblast že poizveduje, če ne gre za sabotažo iz časov usmerjenega
izobraževanja. LP Zoran

Ali slovenska matura uresničuje cilje, ki smo si jih zadali na začetku?
Vprašanje je, če je zaradi uvedbe splošne in kasneje poklicne mature manjši
osip na univerzi, kar je bil eden od temeljnih ciljev uvedbe mature kot
pretežno zunanjega in predvsem tudi nadaljevalnega izpita. Ni nujno, da sta
sedanja preizkusa, ki sta usmerjena predvsem v nabiranje točk (pridnost!),
posledično povečala kakovost srednješolskega izobraževanja.
Je po dvajsetih letih splošne mature potrebna sprememba njene zasnove?
Potreben je razmislek o tem, ali je rešitev, ki predvideva maturo kot
zaključni in nadaljevalni izpit, ustrezna. Tu se pojavljata tudi vprašanji
izbirnosti (obvezna tuji jezik in matematika, pri četrtem in petem predmetu
pa zelo velik razpon izbirnih predmetov) in deleža eksternosti (je sedanje
razmerje 4 proti 1 v korist zunanjega preverjanja primerno?). Delež dijakov
med >zlatimi< maturanti kaže, da so razmerja med spoloma močno porušena.
Je splošna matura preveč ali premalo selektivna?
Za nekatere je splošna matura preveč selektivna, za druge pa premalo
selektivna. Dejstvo je, da je za pozitiven rezultat in s tem možen vpis na
univerzo dovolj deset točk, kar ni niti ena tretjina od možnih
štiriintrideset točk. Poleg tega se pri posameznih predmetih še vedno
ohranja relativni prag za oceno zadostno, kar pomeni, da so uspehi na maturi
vprašljivi. 
Je sedanje razmerje med splošno in poklicno maturo ustrezno?
Poklicna matura je neprimerno manj zahtevna, saj morajo npr. pri slovenščini
dijaki za literarni spis prebrati in razčleniti dva obsežna romana, dijaki
na poklicni maturi pa imajo samo kratek odlomek iz neobravnavanega besedila.
Ob tem pa poklicna matura s petim predmetom omogoča enakovreden vpis na
osemdeset odstotkov univerzitetnih smeri.
Bi bila ponovna uvedba sprejemnih izpitov na univerzi korak v pravo smer?
Več strokovnjakov predlaga ponovno uvedbo sprejemnih izpitov na univerzi,
saj menijo, da sedanji sistem, ki razporeja dijake po univerzitetnih smereh
predvsem glede na število doseženih točk (matura in uspeh v zadnjih dveh
letnikih), univerzi ne prinaša najustreznejših študentov, tako glede na
motivacijo kot glede na primernost kandidata za opravljanje poklica. 
Ali je ustrezna sedanja zasnova poklicnega šolanja po 3 + 2 sistemu?
Poklicne šole omogočajo nadaljevanje šolanja po sistemu 3 + 2, s čimer se
njihovi dijaki izenačijo z dijaki iz srednjih strokovnih šol in se lahko
tudi oni vpisujejo na univerzo. Tudi zato kar tri četrtine srednješolske
generacije nadaljuje šolanje na terciarni stopnji šolanja. Primerjava z
razvitim zahodnim svetom pokaže, da gre za izjemno visok odstotek, ki je
vprašljiv tako iz ekonomskega kot iz družbenega vidika.
Ali je slovenski šolski sistem demokratičen ali ohranja družbeno
razločevanje?
Javno dostopne analize kažejo, da obstaja velika segregacija pri populaciji
dijakov, ki se vpisuje v slovenske srednje šole. Gimnazije in strokovne
gimnazije obiskujejo predvsem otroci iz višjega in srednjega razreda, medtem
ko otroci iz socialno šibkejših družin zapolnjujejo predvsem poklicne
srednješolske smeri.