[SlovLit] Sicilija -- Ekskurzija -- Neškodljiva humanistika -- Letaki 2. svetovne vojne v NUK-u

[Miran Hladnik gmail]

http://slov.si/mh/galerije/galeri265/index.html -- Sicilija (s
komentarjem na https://sl.wikiversity.org/wiki/Komentarji_k_fotografijam).
-- mh

===

Od: Vita Žerjal-Pavlin <vita.zerjal-pavlin na guest.arnes.si>
Datum: 16. september 2015 13:57
Zadeva: Ekskurzija v Gorico in Novo Gorico

Slavistično društvo Ljubljana vabi svoje člane in druge
zainteresirane, da se v soboto, 17. oktobra, udeležijo celodnevne
ekskurzije v Gorico in Novo Gorico, ki jo SDL pripravlja v sodelovanju
s Slavističnim društvom Nova Gorica. Več o ekskurziji si je mogoče
prebrati na spletni strani SDL. Prijavite se lahko do petka, 2.
oktobra, na naslov vita.zerjal-pavlin na guest.arnes.si

===

http://www.mladinska.com/skupina_mk/koledar_dogodkov/dogodek?etid=1590
-- Četrtek, 24. 9., ob 18. uri ma FF: HUMANISTIKA IN DRUŽBOSLOVJE
DANES − PRETEŽNO NEŠKODLJIVA. Pogovor ob deseti obletnici revije ARS &
HUMANITAS.

===

From: Knjigarna Litera <info na knjigarna-litera.org>
To: Knjigarna Litera <info na knjigarna-litera.org>
Date: Wed, 16 Sep 2015 13:11:39 +0200
Subject: Dogodki založbe Litere

Pogovor o slovenski kulturi in jeziku z Melito Forstnerič Hajnšek,
avtorico knjige Strah pred ciljem

21. september 2015 ob 19:00, Salon uporabnih umetnosti, Glavni trg 1, Maribor

V knjigi je (i)zbranih devetdeset avtoričinih  kolumn in komentarjev,
ki jih že več kot trideset let objavlja v dnevniku Večer in jih zdaj
izbrane ponuja v knjižni obliki. Gravitacijska točka njenega dela sta
slovenska kultura in jezik. Ne le, da komentira in razpravlja o teh
temah, temveč s svojimi pisanjem in nazori oblikuje tudi javno mnenje
o teh bistvenih vprašanjih naroda. Temu v prid govori tudi govori tudi
zgradba njene knjige izbranih kolumn in komentarjev, ki imajo značilen
naslov Strah pred ciljem. Razdeljena je na tri kronološke dele: „To
tisočletje“ „Devetdeseta“ in „Zgodnja dela“, ki segajo v zadnjo
polovico osemdesetih let. Če je bil cilj slovenskega naroda – ki mu
nekateri sicer brez dokazov, ampak iz srca, poetično in nedokazljivo
pravijo „tisočletni sen“ – lastna država in če torej menimo, da smo s
svojo državo dosegli cilj, se lahko vprašamo, zakaj je ta „cilj“ po
svoji ekonomski, pravni, socialni, etični in politični dimenziji v
tako slabi kondiciji.

Pogovor bo vodila Snežana Štabi, gost večera bo Tone Parljič.

===

Od: Helena Ana Drewry <HelenaAna.Drewry na nuk.uni-lj.si>
Datum: 16. september 2015 10:56
Zadeva: FW: NUK, razstavna dvorana: Odloči se pravilno! Propaganda v
času II. svet. vojne na Slovenskem (sreda, 16. 9. ob 18.00)

Medvojna propaganda je bila premetena, marsikdaj lažniva, a hkrati
tudi domiselna
in ustvarjalna v najrazličnejših pojavnih oblikah, od glasil, letakov,
trosilnih listkov
in plakatov. Zvijačnost propagande je na kocko postavila marsikatero
življenje, zato v NUK obeležujemo
70-letnico konca druge svetovne vojne prav skozi prikaz močno
sporočilnega gradiva takratne dobe.

Narodna in univerzitetna knjižnica je v času vojne vseeno zbirala
gradivo, tako legalno kot ilegalno.
Redki vedo, da je bil NUK med drugo svetovno vojno verjetno edina
legalna institucija, ki je imela v okupirani
Evropi organizirano »obvezno« dotekanje ilegalnih tiskov, še manj
ljudi pa ve, da so v NUK poleg tiskov skrivali
tudi ilegalce. Če se je aktivist kompromitiral, je bilo spanje doma
zanj prenevarno, zato je bila potreba po ilegalnih
prenočiščih nenehna. V »nukovem bunkerju«, ki je bil skrbno skrit za
kupi časopisov, je lahko prespalo tudi do 30 oseb,
obstajali pa so tudi manjši, ki so lahko skrili do štiri osebe. S
takšnim dogajanjem v hiši ni čudno, da je v NUK veliko
dragocenega medvojnega gradiva.

Leta 1942 je na pobudo takratnega vodje Rokopisne zbirke, NUK prejela
fašistične omare v katerih so po koncu druge
svetovne vojne našli prostor »partizanski« in »belogardistični« drobni
tiski, ki so dobili oznako P oziroma B.
Dolga leta so skrbno zloženi v kartonaste mape družno bivali v starih
»Mussolinijevih« omarah, ne meneč se za ideološka
nasprotja njihovih stvariteljev ali celo darovalca omar.
Propagandisti, novinarji, grafiki in umetniki so se bili primorani
posluževati kakovostno najslabšega papirja zaradi pomanjkanja, ki ga
prinese vsaka vojna. Zato je gradivo v vse
slabšem stanju in potreba po podaljšanju ohranitve toliko večja. NUK
zahtevno, krhko in sploh občutljivo gradivo
postopoma digitalizira.

Razstava je tako tudi poziv raziskovalcem, da preko sodobne
tehnologije podrobneje raziščejo gradivo, ki v sebi nosi
pečat časa. Na portalu Digitalne knjižnice Slovenije boste našli že
digitalizirane trosilne listke. Sledilo jim bo raznoliko
časopisje, od Slovenskega poročevalca, Ljudske pravice, Slovenke,
kasneje medvojni plakat, katerega so ustvarjali
umetniki, ki so slovensko grafiko postavili na zemljevid sveta in v
zadnji fazi tudi monografije, ki reprezentirajo predvsem
takratno politiko.

Razstavo, ki bo na ogled do 7. novembra, sta pripravili sodelavki NUK
Manja Gatalo in Helena Janežič.

Vljudno vabljeni,
Helena Ana Drewry, uprava NUK