[SlovLit] Dostop do SSKJ2 -- Dušan Moravec (1920--2015) -- Re: Nedostopno?

[Miran gmail]

Od: Marko Snoj <marko.snoj na zrc-sazu.si>
Datum: 27. februar 2015 15.20
Zadeva: Prosti dostop do SSKJ2

Od 18. februarja je druga izdaja SSKJ tako rekoč prosto dostopna tudi
prek naslova http://mreznik.nuk.uni-lj.si/novica/slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2-izdaja

Marko Snoj

===

Umrl je literarni zgodovinar in dramaturg Dušan Moravec
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Du%C5%A1an_Moravec). Žalna seja bo v
sredo, 4. marca 2015, ob 11. uri v dvorani SAZU.

===

Od: Zoltan Jan <zoltan.jan na siol.net>
Datum: 27. februar 2015 16.27
Zadeva: Re: [SlovLit] Avtorsko delo?
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005092.html)
Kp: SLOVLIT- SPOROČILA <slovlit-request na ijs.si>

Na rob dopisovanja med Miranom Hladnikom in Jankom Klasince o
avtorskih pravicah in dostopnosti do gradiva, ki so ga pripravile
javne ustanove z javnimi sredstvi, naj opozorim na bistveno lastnost
avtorskega dela: gre za enkratno, neponovljivo delo, kot to določajo
mednarodne konvencije. Mnogi kolegi si domišljajo, da je vse, kar
napravijo, avtorsko delo. Tako med drugim zmotno mislijo, da je
avtorsko delo tudi vsaka šolska lekcija, čeprav jo ponavljajo tudi po
štirikrat v enem dnevu (ali pa vsako akademsko leto, ko se zaokroži
cikel).

Na spletni strani Urada RS za intelektualno lastnino najdemo naslednjo
priročno razlago:
Avtor in avtorsko delo
Po slovenskem zakonu je avtor le fizična (ne pa tudi pravna) oseba, ki
je delo ustvarila. Katero delo šteje za avtorsko, je eno temeljnih
vprašanj avtorskega prava, odgovor nanj pa je potrebno poiskati v
vsakem konkretnem primeru posebej.
Avtorsko delo
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah vsebuje splošno definicijo:
"Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja
književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način
izražene".
Iz te definicije izhaja pet temeljnih pogojev, ki morajo biti
izpolnjeni, da lahko neko delo okvalificiramo kot avtorsko:
    Individualnost je najpomembnejša lastnost avtorskega dela, ki pa
ne pomeni absolutne izvirnosti ali novosti kot v primeru patentnega
varstva (npr. dva fotografa lahko z istega mesta fotografirata isti
motiv z enakim fotoaparatom in filmom).
    Intelektualnost po eni strani pomeni, da se v delu odraza človeški
duh, njegove misli, občutki, čustva ipd., po drugi strani pa pove, da
je avtorsko delo nematerialna dobrina.
    Avtorsko delo kot stvaritev je lahko le rezultat človekovega
ravnanja in ne stroja ali živali. Pomembno je tudi, da gre za dejanje,
v katero je vložen določen ustvarjalni napor.
    Področje književnosti, znanosti in umetnosti je potrebno razlagati
zelo široko.
    Izraženost pomeni manifestacijo dela v zunanjem svetu tako, da je
zaznavno za človeške čute. Ni pa potrebno, da je delo fiksirano na
materialnem nosilcu (npr. govorjena dela, koreografska in pantomimska
dela).
Poleg splošne določbe pa zakon primeroma našteva vrste avtorskih del:
    govorjena dela kot npr. govori, pridige, predavanja;
    pisana dela kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije
ter računalniški programi;
    glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
    gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
    koreografska in pantomimska dela;
    fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
    avdiovizualna dela;
    likovna dela kot npr. slike, grafike in kipi;
    arhitekturna dela kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s
področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
    dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
    kartografska dela;
    predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave
(tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične
predstavitve in druga dela enake narave).
Gre za odprto listo bolj ali manj tipičnih primerov avtorskih del, pri
vseh pa morajo biti izpolnjene zgoraj naštete predpostavke. Pomembno
je tudi vedeti, da pri ocenjevanju ali je neko delo avtorsko ali ne,
kvaliteta oziroma umetniška vrednost dela nista pomembni.
Avtorskopravno niso varovane:
    ideje, načela, odkritja;
    uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja;
    ljudske književne in umetniške stvaritve.

Prim. tudi Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB3, UL RS,
št. 16/2007). V Sloveniji velja trenutno 23 mednarodnih pogodb s
področja intelektualne lastnine.
Čeprav se zdi, da je bistveno lažje določeno stvaritev stlačiti v ta
ali oni predalček avtorskih del, je resnica prav obratna.

Zoltan JAN