[SlovLit] LibriVox -- O branju -- Re:Pisanje in branje

Miran gmail miranhladnik1 na gmail.com
Pet Feb 7 11:54:52 CET 2014


Od: Tine Golež <tine.golez na guest.arnes.si>
Datum: 05. februar 2014 19:26
Zadeva: LibriVox

https://librivox.org/search?primary_key=90&search_category=language&search_page=1&search_form=get_results
-- prvih pet slovenskih avdioknjig v prostem dostopu na LibriVox.

[...] bil [sem] razočaran, ko sem na spletni strani www.librivox.org,
kjer najdemo prosto dostopne zvočne posnetke literarnih del, ki jih
berejo prostovoljci, zaman iskal slovensko besedo. [...] Žal prvotni
načrt, da bi se tega lotili moji dijaki, ni obrodil sadu, pa čeprav
delo predstavlja izziv, saj bi pri tem vsak dijak v skupini dodal
svoje znanje: eden bi poskrbel za snemanje in računalniški del, drugi
bi posodil svoj glas kot bralec, za pravo navdahnjen dijak bi proučil,
kako je z dovoljenjem za objave oziroma avtorskimi pravicami ...

Librivox.org je razmeroma resna spletna stran, kjer ne moremo
objavljati >>vsega počez<< v poljubni snemalni kvaliteti in ne oziraje
se na avtorske pravice. Glavni pri tem projektu so meta-koorinatorji,
ki na splet uvrstijo posnetke, ki so jih prej bralci posneli in
poslali koordinatorju za izbrano knjigo. Tik pred objavo jih
preposlušajo še >>poslušalci za preverjanje<<. Vse skupaj zahteva kar
nekaj sodelovanja med udeleženci. A če se držimo sprejetih smernic o
zvočni obliki posnetka, je to mednarodno sodelovanje prostovoljcev
prav prijetno delo, posnetki pa tehnično usklajeni in nadpovprečno
dobri. Lahko rečemo, da tokrat poslušalci za nič denarja dobimo veliko
muzike.

Ker svojih dijakov z besedami očitno nisem prepričal, da gre za
pomembno stvar, sem moral to potrditi z dejanji. Prav zato sem jim z
zgledom pokazal, da se mi zdi uvrstitev slovenščine tudi na to
področje tako pomembna, da sem pač sam naredil ta korak in postal prvi
bralec ter poskrbel za objavo prvih slovenskih zvočnih posnetkov na
tej spletni strani.

Seveda upam, da velja pregovor: zgledi vlečejo. Morda bi bila še
najbolj na mestu medgeneracijska skupina, na primer dveh dijakov in
štirih upokojencev. Mar ne bi šlo v tem primeru za vzorčni primer
medgeneracijskega sodelovanja? Starejši ljudje bi bili bralci, mladi
pa bi poskrbeli za snemalno računalniški del in dopisovanje z meta
koordinatorji. [...]

Lep pozdrav,
Tine Golež

===

From: "Vladka Tucovič" <vladka.tucovic na guest.arnes.si
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 07 Feb 2014 10:15:08 +0100
Subject:Pogovor o branju s Klariso Jovanović

Gostja februarskega pogovora o branju, ki ga v koprski gledališki
kavarni že drugo sezono organizirajo Slavistično društvo Koper,
Kulturni klub/Club culturale in Gledališče Koper, je bila prevajalka,
pesnica in pevka Klarisa Jovanović. S slavistko Jasno Čebron sta se
pred številnim občinstvom pogovarjali o pesničini najnovejši pesniški
zbirki Kimono, na otip (Založba Pivec, 2012), v kateri so zbrane
trivrstične pesmi, ki so haikuji zgolj po formi, sicer pa, po
avtoričinih besedah, "prave drame". Še zlasti so v njeni najnovejši
poeziji zanimive medbesedilne povezave s slovensko ljudsko pesmijo
(Riba Faronika, Rošlin in Verjanko ...), grškimi miti, arhetipi ipd.

Obširneje o dogodku v poročilu Maje Pertič Gombač v Primorskih novicah:

http://www.primorske.si/Kultura/Drama-v-vsega-treh-vrsticah.aspx

in na Facebookovem profilu Kulturnega kluba/Club kulturale:

https://www.facebook.com/kulturni.klub.koper

Predvidena gostja Pogovorov o branju v marcu bo slavistka in pesnica
Vita Žerjal Pavlin z najnovejšo pesniško zbirko Široka (KUD
Apokalipsa, 2013), in sicer predvidoma v torek, 11. marca, ob 19.00
(točno obvestilo bo objavljeno na spletnih straneh Gledališča Koper).

Topel pozdrav iz Kopra!
Vladka Tucovič

===

Od: Igor Kramberger <k na aufbix.org>
Datum: 07. februar 2014 10:10
Zadeva: Dopolnitev (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/004707.html)

Dober dan, Miran!

Zvečer sem si dopisoval z etnologinjo Mojca Ramšak o prispevku, ki si
ga objavil na slovlitu: o branju in pisanju danes. Pišemo samo še
elektronsko tako rekoč, beremo pa še zmeraj radi natisnjeno na
papirju.

Kakorkoli, tema je vzbudila mojo pozornost do te mere, da nenadoma
opažam besedila, ki sem jih v minulih mesecih spregledal. Tako sem
pred nekaj minutami prebral to, kar je bilo sicer objavljeno že lani
oktobra, torej bistveno prej kot članek v New York Timesu. Odločilna
odstavka sem kar prekopiral:

*****
Neither reader displays page numbers: in Oyster, you get a percentage
reading, while Scribd uses arbitrary location numbers similar to those
in Kindle Reader; e.g., "location 69 of 2709." Both allow you to sync
your reading location between devices. Neither lets you add bookmarks,
highlight passages, or insert notes. Oyster, unlike Scribd, does allow
you to make and copy text selections. Oddly, Oyster envisions each
book as a vertical stack of pages: you swipe up and down to turn
pages, although you can also tap the left and right margins to go
forward and back; its progress gauge is presented vertically as well.

Of the two, I like how Scribd composes and displays a book's text
better than how Oyster does it. Although Oyster provides more
attractive fonts and themes, it displays books as plain text, losing
important things like italics and block-quote indentations. Scribd
preserves those important typographic elements. Neither of the two,
however, can match the beauty of iBooks' page display or the
flexibility of Marvin's (see "Marvin Redux: A Smart Ebook Reader Gets
Smarter," 24 June 2013).
*****

Celoten prispevek najdeš tu:
<http://tidbits.com/article/14205>

Prispevek o programu Marvin za elektronsko branje pa tu:
<http://tidbits.com/article/13750>, <http://tidbits.com/article/13867>

Prispevek v New York Timesu je preskočil ves ta niz podrobnosti.
Pozornost je bila posvečena izrabi "pridobljenih" podatkov. Nič pa ni
bilo povedano o tem, kako jih ponudnika storitev pridobita. Tudi
članek v tedniku TidBITS ne vsebuje tehničnih podrobnosti o
programskem ozadju, a je v njem opisanih dovolj značilnosti, kako
poteka branje, da se nemudoma sprožijo nova vprašanja, dopolnjena z
zaskrbljenostjo.

Stran ali svitek, vodoraven ali navpičen prikaz, predvsem pa, kako je
izvedeno oziroma omogočeno določanje mesta v besedilu in dodajanje
bralnih sledi: vse to je strnjeno v teh dveh odstavkih. Ob njiju se mi
zastavi še več vprašanj, saj se mi zdi s perspektive knjige več stvari
nejasnih kakor razumljivih. Morda najbolj na kratko povedano: kaj
izročijo založniki tema dvema ponudnikoma storitve in kaj ta dva
naredita s "tistim" gradivom, da ga prikažeta bralcem na zaslonu?

Če primerjam to z nastajanjem tvoje *Nove pisarije*, potem se zdi, da
je pri teh ponudnikih besedilo nespremenjeno in nespremenljivo,
spreminja pa se njegova podoba za prikaz na zaslonu, kar očitno
vključuje ne povsem razkrite posege ponudnikov storitve. Pri tvoji
knjigi pa je podoba stalna (najbrž si jo lahko z nastavitvami v
brskalniku nekoliko prilagodimo: vsakdo ve, kaj je nastavil, in to ne
vključuje zastrtih posegov, ki omogočajo "spremljanje" bralca), dovolj
zavzeti bralci pa lahko postanejo tudi pisci - in spreminjajo besedilo
(njegovo vsebino). Ti jih vabiš k takšnim posegom, ponudnika storitev
pa celo ne omogočata vseh najbolj preprostih (in običajnih) dejanj
bralcev.

<https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#cite_ref-2> [...]

Lep pozdrav,
Igor


Dodatne informacije o seznamu SlovLit