[SlovLit] Javno unicevanje starih knjig

[Matija Ogrin]

Ob tem prispevku o modernem uničevanju knjig ne morem, da bi ne pomislil 
na tesno vzporednico izpred nekaj stoletij: ko so številni ljudje 
zgodnjega novega veka mislili, da lahko s širokim zamahom zavržejo 
srednji vek, so dragocene srednjeveške kodekse uporabljali kot 
knjigoveški material. Iz več finih pergamentnih folijev so zlepili trdne 
platnice prenekatere novoveške knjige. Mnogi deli starih rokopisov so 
končali kot vezivo v hrbtih novejših knjig, kot spojni listi ipd. 
Medievalisti nato ob restavriranju novoveških knjig s pieteto rešujejo 
te ostanke, t.i. makulature, ki po malem prihajajo na dan, in vsakdo od 
nas pri tem zmajuje z glavo: kako neki so mogli tako delati s starimi 
dragocenostmi! Danes tega k sreči ne delamo več, si rečemo, naš čas je 
končno presegel in prerasel takšno primitivno stopnjo ...
Toda to je prvovrsten predsodek. Marsikaj dragocenega smo zavrgli -- 
prav tako, kakor ljudje zgodnjega novega veka. Le da teh reči nismo 
pripravljeni videti kot svojih napak.
Matija Ogrin

-- 
Matija Ogrin, doc. dr.
Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja (NRSS)
<http://ezb.ijs.si/nrss/>
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
ZRC SAZU