[SlovLit] Novo na dLibu

[Miran gmail]

Od: Vladka Tucovič <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
Datum: 05. september 2012 19:52
Zadeva: Re: [SlovLit] Novo na dLibu
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004213.html)

Dragi slovlitjani,

tole izkušnjo pa bi res rada delila z vami, zato vam jo bom opisala.

Berem v ponedeljek Delova Ozadja - in kaj preberem? Da je večinski del
avtorskega besedila slovenskega revizorja evropskega računskega
sodišča Milana M. Cvikla v knjigi Prenovljeno pravo Evropske unije
>>dobeseden prevod angleške različice spletne strani Wikipedije in
prepis iz Poročevalca državnega zbora. Cvikl kot vir navaja le
slednjega, v petem poglavju, kjer piše, da so pojasnila povzeta (in ne
prepisana) po Poročevalcu DZ.<<

Berem danes Slovlit - in kaj preberem? V objavi Novo na dLibu v vabilu bralcem:

>>Literarno-reklamno revijo Domači prijatelj je izdajal lastnik praške
tovarne žitne kave in drugih prehrambenih izdelkov, František Vydra.
Časopisa ni bilo mogoče kupiti niti se nanj naročiti, brezplačno so ga
dobili samo naročniki Vydrove žitne kave<<

prepoznam svoje besede, ki sem jih leta 2008 v uvodu razprave >>'Naša
Zofka sem jim bila'<<: Zofka Kveder - urednica revije Domači prijatelj
v 28. številki revije Dve domovini/Two Homelands objavila v (deloma)
za malenkost drugačnem vrstnem redu:

>>Domačega  prijatelja je kot literarno-reklamno revijo izdajal lastnik
tovarne žitne kave in drugih prehrambenih izdelkov, František Vydra,
časopisa ni bilo mogoče kupiti niti se nanj naročiti, brezplačno so ga
dobili samo naročniki Vydrove žitne kave.<<

Vtipkam del citata >>Časopisa ni bilo mogoče kupiti<< v strica Googla -
in kaj dobim na Wikipediji v članku Zofka Kveder? Odlomku v moji
razpravi identičen zapis v drugi in tretji vrstici poglavja
Urednikovanje. In to s sila pomembno podrobnostjo: Wikipedijin članek
v poglavju Viri ne vsebuje bibliografske enote, ki bi predstavljala
mojo objavo. Sklepam: avtor Wikipedijinega članka o Zofki Kveder je
prepisal, ne da bi pri tem upošteval, kar nas je profesor Miran
Hladnik generacijo za generacijo brucev pri predmetu Uvod v študij
slovenske književnosti učil v svojem Praktičnem spisovniku: >>Za vsak
navedek tuje misli je avtor dolžan povedati, od kod jo je vzel, ne
glede na to, ali je navajal dobesedno ali v povzetku.<<

Avtor Delovega članka za Cviklovo početje rabi hud izraz (plagiat) in
pravi, da je >>kopiranje z Wikipedije brez navedbe virov [...]
nezakonito<<. Kako poimenovati in predvsem - kako vrednotiti pa to, kar
sem pravkar opisala?

Se priporočam za mnenja in vas lepo pozdravljam.

Vladka Tucovič

-----

Zanimiva priložnost za preverbo, koliko nam Wikipedija pride prav,
koliko pa nas jezi, draga Vladka. Naj za izhodišče in v informacijo o
tem, za kakšen tip pisanja gre, dodam še nekaj podatkov, kot jih lahko
razberemo s pogovorne strani in iz zgodovine gesla o Zofki Kveder:
članek so postavili že leta 2006 študentje zgodovine na FF v okviru
svojega seminarja, od tedaj do 2012 je obsegovno narasel za trikrat,
vanj je prispevalo in poseglo 29 ljudi, od tega sedem anonimno, vseh
redakcij je doživel 93, kar je povprečno tri na >>soavtorja<<. Med
redaktorji jih veliko prepoznam kot administratorje, to so tisti
zaslužni wikipedisti, ki iz lastne zavzetosti bdijo nad vsem, kar
vnašamo v Wikipedijo, in študentom nemudoma črtajo plonkanje, kolikor
ga pač odkrijejo s pomočjo strička Googla, ter nepoboljšljivim
študentom zagrozijo celo z izobčenjem iz wikiskupnosti. Zdaj bi se
bilo treba samo še sprehoditi po teh 93 redakcijah in najti nemarneža
ali nemarnico, ki je naši Vladki ukradel ali ukradla poved. Bolj
enostavno kot iskanje grešnika in kazanje nanj (nas bo še Musar Pirc
za tasladke!) in bolj v duhu drage nam Wikipedije pa bo, če a) kdo od
slovlitovcev inkriminirani pasus brž popravi >>s svojimi besedami<<
bodisi b) zgolj doda Vladkino razpravo med vire na dnu gesla, potem ko
je poved opremil z narekovaji. -- miran