[SlovLit] Antonija Bernard -- Prežihov simpozij -- Re: Poklon Cirilu Kosmaču

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Nidorfer-Šiškovič, Mojca" <Mojca.Nidorfer-Siskovic na ff.uni-lj.si>
To: <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: Tuesday, October 12, 2010 11:42 PM
Subject: FW: v Parizu preminila dr. Antonija Bernard, slavistka in prevajalka (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003506.html)

[Dodajam zadnjič pomotoma izpuščeni zapis ob smrti Antonije Bernard. -- mh] 
Veleposlaništvo RS v Franciji oznanja žalostno vest, da je 8. oktobra 2010 v Parizu 
umrla profesorica dr. Antonija Bernard, dolgoletna predstojnica katedre za slovenščino 
na INALCO - Državnem inštitutu za vzhodne jezike. Kot priznana jezikoslovka je bila 
prof. Bernardova direktorica Oddelka za Srednjo in Vzhodno Evropo na INALCO, 
predsednica francoskega komiteja za slavistiko in podpredsednica pariškega Inštituta 
za slovanske študije. V akademskih krogih je bila cenjena kot neutrudna in predana 
pedagoginja in  znanstvenica, zlasti kot edina specialistka za zgodovino slavistike v 
Franciji. Na področju slovenistike je zaorala ledino in opravila ogromno delo: je avtorica 
nepregledne vrste objav v znanstvenih revijah, pa tudi prvega "Que sais-je" o Sloveniji 
in prve "Kratke zgodovine Slovencev" v francoščini. Prav tako je pod njenim urednikovanjem 
nastal prvi multimedijski priročnik za učenje slovenščine, namenjen francoski publiki. 
Dr. Antonija Bernard ima izredne zasluge za poučevanje slovenskega jezika v Franciji sploh. 
Društvo pariških Slovencev se s hvaležnostjo spominja, kako je leta vsako nedeljo popoldne 
otroke slovenskih izseljencev učila materni jezik, in ker v času Jugoslavije še ni bilo Dopolnilnega 
pouka slovenščine, je to delala prostovoljno. Na začetku osemdesetih, ko Slovenija še ni 
bila niti uvrščena na francoski mentalni zemljevid, je prof. Bernardova s svojo mirno, toda 
neomajno trdovratnostjo dosegla, da se slovenski jezik uvrsti med izbirne predmete na 
državni maturitetni izpit. Po osamosvojitvi Slovenije pa je v sodelovanju s Filozofsko fakulteto 
ljubljanske univerze vzpostavila oddelek za slovenščino na univerzitetni ravni, dodiplomski in 
podiplomski študij do doktorata. 

Prof. Bernardova je zelo zaslužna za razpoznavnost slovenske književnosti na frankofonskem 
področju. Redno je prirejala literarne večere s slovenskimi pesniki in pisatelji na obisku v Parizu 
in številna predavanja namenjena široki publiki po vsej Franciji. V zadnjih letih je Antonia Bernard 
zablestela tudi kot prevajalka - iz tega opusa naj omenimo vsaj francoski prevod Jančarjeve 
baročne sage Katarina, pav in jezuit in zadnje štiri romane Borisa Pahorja. 

Antonija Grobelnik, por. Bernard je bila rojena l. 1942 v Lovrencu na Pohorju. Kot najstarejša 
hči iz kmečke družine se je že zgodaj navadila trdo delati. Odličnjakinjo so socialistične oblasti 
s štipendijo usmerile na agronomsko srednjo šolo. Ona pa, že takrat svojeglava, se je raje 
odpovedala štipendiji, se vpisala na mariborsko klasično gimnazijo in se preživljala z inštrukcijami 
za otroke premožnih družin. Po maturi je kot varuška odšla v Pariz in tu ostala. Vpisala se je na 
Sorbono, diplomirala iz slovanskih jezikov, učila ruščino na prestižni pariški gimnaziji Henri IV, se 
poročila, dobila dve hčerki, doktorirala na temo "Jernej Kopitar in začetki evropske slavistike" 
in se vživela v Franciji kot vzoren primer uspele izseljenke. Bolezen jo je odnesla ravno, ko se je 
upokojila na univerzi in se namenila povsem posvetiti prevajalskim in knjižnim načrtom. 

Zanjo bi res lahko rekli, da je self made woman: za svoj uspeh se je lahko zahvalila izključno 
svojim sposobnostim in predanemu delu. Bila je spiritus agens razširjanja slovenske besede, 
književnosti in kulture v Franciji. Pogrešali jo bomo kot žensko pokončnega  značaja, ki je na 
svoj mili in skromen način premikala gore. 

Dr. Antonija Bernard je za prispevek k prepoznavanju Slovenije, njene literature in jezika v 
Franciji ter zasluge pri ohranjanju narodne zavesti pri naših izseljencih l. 2000 prejela častni 
znak svobode Republike Slovenije. 

Liza Japelj-Carone 

===

From: "Jelka Ciglenečki" <jelka na zalozba.org>
Sent: Wednesday, October 13, 2010 12:34 PM
Subject: NOVI POGLEDI NA PREŽIHOVEGA VORANCA

Cankarjev dom, dvorana M3, M4, četrtek, 21. 10. 2010; 11.00–19.00.
Organizatorja: Študentska založba in Prežihova ustanova, partnerja: Cankarjev dom in revija Jezik in slovstvo
 
V letošnjem letu je minilo šestdeset let od smrti enega najvidnejših slovenskih 
prozaistov – Prežihovega Voranca. V poletju 2010 je izšel v knjižni zbirki Beletrina 
ponatis romana Jamnica, v kratkem pa pri Beletrini načrtujemo tudi izbor njegove 
manj znane kratke proze, ki ga bo naredila dr. Silvija Borovnik. Ker je od zadnjega 
simpozija o delu Prežihovega Voranca minilo že več desetletij, smo se odločili, da 
skupaj s Prežihovo ustanovo in Cankarjevim domom organiziramo mednarodni 
simpozij o ustvarjanju Prežihovega Voranca, ki bo ponudil nove poglede na delo 
enega najpomembnejših slovenskih pisateljev. Poslušali bomo prispevke vidnih 
slovenskih in avstrijskih literarnih raziskovalcev, ki bodo govorili o tematskem 
regionalizmu v delih Voranca, o koroškem vprašanju pri Vorancu, o humorju in 
groteski v njegovih delih, o Vorančevi kratki pripovedi, o koroški jezikovnosti v 
delih Voranca in o pisateljivih mladinskih besedilih.
 
11.00 
Red. prof. dr. Silvija Borovnik: Znani neznani Prežih
Doc. dr. Urška Perenič in red. dr. Miran Hladnik: Branje Jamnice v času socialnih sprememb
Red. prof. dr. Marko Jesenšek: Humornost v kratkih pripovedih Prežihovega Voranca
Dr. Erwin Koestler: Pojavne oblike spomina v literarnih delih Prežihovega Voranca
 
13.30–16.00
Mag. Marija Vačun Kolar: Koroška različica knjižnega jezika kot bistvena sestavina Prežihove literature 
Anja Benko: Živalske omembe v Prežihovem romanu Požganica in njihova preverba v koroškem mežiškem narečju
Dr. Andreas Leben: Prežihov Voranc in avstrijska Koroška
Mag. Vladka Tucovič: Vloga ljudske pesmi v prozi Prežihovega Voranca
Red. prof. dr. Jožica Čeh: Prežihove novele z vidika ekološko usmerjene literarne vede
 
16.30–18.30
Red. prof. dr. Miran Štuhec: Socialni, zgodovinski, moralni in pripovedni vidiki Vorančeve proze
Doc. dr. Blanka Bošnjak: Kratka proza Prežihovega Voranca
Miroslav Osojnik: Samorastniki v luči literarne zgodovine
Izr. prof. dr. Milena Mileva Blažič: Potovanje junakov in junakinj v mladinskih besedilih Prežihovega Voranca
 
Simpozij bo vodila red. prof. dr. Silvija Borovnik. Na simpoziju bo knjiga Prežihovega Voranca 
Jamnica na voljo po promocijski ceni 30 €.

===

From: "Marko Kravos" <marko.kravos na spin.it>
Sent: Tuesday, October 12, 2010 11:34 PM
Subject: Re: [SlovLit] Poklon Cirilu Kosmaču (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003505.html)

Draga Vladka

Škoda, da se v Piranu jutri tudi odpira razstava in večer v čast Kosmačevih 
obletnic ob filmu Na svoji zemlji, ob 18. uri in se v dogodek vpleten 
osebno. Morda pa se nazaj grede lahko ustavim ... Srečno

Marko Kravos