[SlovLit] Simpozij o evropski pravljici v Mariboru

[Vladka Tucovič]

Spoštovani,





leta 2012 bo revija Otrok in knjiga dopolnila 40 let izhajanja, Slovenska 
sekcija IBBY pa 20 let delovanja, kar nameravamo skupaj proslaviti z 
mednarodnim simpozijem, ki bi se naj odvijal 24. in 25. maja 2012 znotraj 
programa Maribor - evropska prestolnica kulture. Na ta dvodnevni simpozij O 
EVROPSKI PRAVLJICI  bi radi povabili  10 domačih in 10 tujih referentov. 
Teze za simpozij sta pripravila dr. Igor Saksida in dr. Dragica Haramija.



Ker bo načrte za EPK najverjetneje potrebno oddati do konca letošnjega 
februarja, vabimo vse zainteresirane, da nam do 25. 2. pošljete prijavo, ki 
naj vsebuje okvirni naslov prispevka  in  kratek sinopsis (do 300 besed). 
Avtorje prijavljenih prispevkov  bomo v mesecu maju  obvestili, ali jih je 
pripravljalni odbor uvrstil med referente.



Vsi prispevki bodo - tudi če simpozija zaradi pomanjkanja denarja ne bi 
mogli izpeljati v zamišljeni obliki - objavljeni v reviji Otrok in knjiga. 
Objava bo honorirana. Besedila, ki naj ne bi presegala ene avtorske pole oz. 
30.000 znakov, bo potrebno oddati do oktobra 2011.



Slovenska sekcija IBBY je vabilo za sodelovanje s skrajšano različico 
pripravljenih tez včeraj

poslala  na sedež mednarodnega združenja IBBY v Basel, od koder so jih 
posredovali vsem evropskim nacionalnim združenjem IBBY.



Prijavo pošljite po el. pošti na naslov darka.tancer-kajnih na mb.sik.si

ali s klasično pošto na naslov revije Otrok in knjiga.





Z željo po sodelovanju vas lepo pozdravljamo!









Darka Tancer-Kajnih 
Tilka Jamnik

Urednica revije Otrok in knjiga 
Predsednica slovenske sekcije IBBY











Red.  prof. dr. Igor Saksida

Izr. prof. dr. Dragica Haramija



Teme za simpozij EVROPSKA PRAVLJIC

(v okviru prireditev Maribor- Evropska prestolnica kulture, maj 2012)







I. Teoretični pogledi na pravljico:



- evropsko folklorno izročilo: značilnosti folklorne pravljice v posameznih 
državah (zapisovalci, strukture, teme, liki .),



- evropski klasični pravljičarji in njihovo delo (najpomembnejši začetniki 
avtorske pravljice v posameznih državah),



- sodobni ustvarjalci pravljic in njihovo delo (njihova umestitev pravljic 
med vzorce klasične in sodobne pravljice; najpomembnejši ustvarjalci sodobne 
pravljične forme v posamezni državi),



-  teoretična izhodišča o folklorni pravljici,



-  teoretična izhodišča o klasični umetni pravljici,



-  teoretična izhodišča o sodobni umetni pravljici,



-  strukture folklorne, klasične in sodobne pravljice,



-  literarni liki v folklorni, klasični in sodobni pravljici,



-  teme v folklorni, klasični in sodobni pravljici,



-  slikanica kot posebna oblika knjige, njen pomen za pravljice,



-  etika v pravljičnih besedilih,



-  pravljica in mediji (gledališče, filmi, risanke itd.),



- narečne pravljične različice in njihove posebnosti.







II. Branje in pripovedovanje pravljic:



- okoliščine, v katerih poteka branje oz. pripovedovanje pravljic (pravljica 
kot "pripovedni dogodek"),



- možnosti poustvarjalnih odzivov na pravljico (npr. dramatizacija, pisanje, 
ilustriranje pravljic, pravljica in glasbene dejavnosti ipd.),



- pomen vodenega zbiranja pravljičnega gradiva (samostojno delo mladih 
bralcev/zapisovalcev),



-   pravljica v učnih načrtih oz. učbenikih (vrtec, osnovna in srednja 
šola),



-   pravljica kot vsebina študija pedagoških programov,



-   medkulturna vzgoja in pravljično izročilo.













Simpozij želi osvetliti nekatera temeljna teoretična vprašanja, povezana z 
oznako pravljica, predvsem pa s podrobnimi določilnicami tega žanra (npr. 
sodobna in klasična pravljica) na podlagi naslednjih vprašanj:



-  Ali je sodobna pravljica res  vedno  dvodimenzionalna?



- Kje je meja med fantastično kratko zgodbo (oz. kratko fantastično 
pripovedjo) in pravljico?



-  Ali sodobna pravljica pomeni zgolj čas njenega nastanka ali pa se po 
strukturi loči od klasične pravljice, izbira drugačne literarne like ter se 
tematologija bistveno razlikuje od klasičnih del?







Književnodidaktični oz. književnovzgojni vidik se osredotoča predvsem na 
vprašanje aktualnosti pravljic v sodobnem času:



- Kako mladim bralcem v času vizualno podprte pripovedi vzbuditi oz. 
ohranjati interes za poslušanje/branje pravljic, njihovo zbiranje in 
raziskovanje?



- Kako v oblike skupinskega literarnoestetskega doživetja (npr. pri pouku, 
literarnih krožkih, gibanjih za promocijo branja) vključevati 
pripovedovanje, zbiranje in raziskovanje pravljičnega izročila?



- Katere so sodobne oblike medijskih aktualizacij pravljic (npr. v razrednem 
gledališču, lutkovni ustvarjalnosti, medpredmetnih projektih)?