[SlovLit] Iz Zadra

[miran.hladnik na guest.arnes.si]

Seznam: SlovLit na ijs.si
Od: klemnov na gmail.com
Zadeva: Študentska ekskurzija

V torek, 8. 12. 2009, je Slovenijo za štiri dni obiskala manjša 
skupina profesorjev in študentov s Filozofske fakultete v Zadru 
(Univerza v Zadru). Pobudo so dali študenti, ki so organizirali in 
prek študentske organizacije financirali tudi prevoz, priprava in 
realizacija programa pa je bila zaupana meni. 

Iz Zadra so odpotovali v jutranjih urah in prispeli v Ljubljani ob 
13. uri, kjer jih je na Waldorfski šoli Ljubljana čakalo kosilo 
(waldorfska šola je študentom gostoljubno omogočila tudi 
prenočevanje, kar je bistveno olajšalo finančni del izvedbe). Ob 14h 
so prispeli na univerzo, kjer so si v znamenju častitljive 
devetdesetletnice ogledali prostore ter spoznali njeno zgodovino in 
delovanje. Tiste, ki jim je bilo tu zgodovine premalo (med študenti 
so bili namreč tudi bodoči arheologi), je osrečilo vodenje po 
Ljubljanskem gradu, kjer so lahko spoznali tudi precej starejše 
plasti ljubljanske zgodovine. Z nekaj zamude smo ob 18h prispeli na 
ljubljansko FF, kjer so nas gostoljubno (s čajem in toplo čiokolado) 
sprejeli študenti slovenistike in profesorici dr. Boža Krakar Vogel 
ter dr. Irena Novak Popov. Med ogledom oddelka smo se lahko srečali 
še z dr. Vladimirjem Osolnik in  se seznanili, kako na oddelku za 
slavistiko potekajo predavanja iz južnoslovanskih jezikov in 
književnosti. 

Polni lepih vtisov o Ljubljani, ki jih ni mogel pokvariti niti 
torkov neusmiljen dež, so se odpravili še po večerni Ljubljano (ta 
jim je, pravkar ozaljšana z decembrskimi prenovoletnimi lučkami, 
ponudila krasen ambient). 

V sredo so se odpravili na štajerski konec, kjer jih je na 
mariborski FF sprejel  profesor dr. Drago Unuk, se sprehodili po 
starem delu Maribora in spoznali njegove znamenite zelene parke. 
Zavedam se, da besedna zveza "vrnili so se polni lepi vtisov in si 
obljubili, da se še kdaj vrnejo", v sebi skriva rutino, ki smo jo 
vajeni iz osnovnošolskih spisov, a bolj natančno se študentskih 
vtisov ne da zajeti (razen morda splošnega strinjanja študentov, da 
je g. Unuk "dobar čovik"). 

Prav tako dober vtis je na njih naredila Gorenjska, ki jim je s 
svojim goratim reliefom lažje potrdila stereotipne podobe Slovenije. 
Obiskali so gorenjske muzejske hiše slovenskih književnikov 
(domačije Franceta Prešerna, Matije Čopa, Franceta S. Finžgarja in 
Jazena Jalna) ter spoznali edini slovenski otok (na Bledu, seveda). 
Ko me je popoldne poklicala vodička Mira Novak iz Doslovč, me je 
spreletelo, da je gotovo šlo kaj krepko narobe (ni namreč imela moje 
telefonske številke), a njen prijazni odziv in podelitev prijetnih 
izkušenj ob obisku me grejeta še danes. V večernih urah so se vrnili 
v Ljubljano, za razvedrilni program pa so poskrbeli ljubljanski 
študentje slovenistike - da dobro, se je videlo v jutranjih urah. 
V petek so spoznali še NUK, nato pa se odpravili domov. Da bi se pot 
ne vlekla preveč, so si spotoma ogledali še škocjanski jamski biser. 
Celotno ekskurzijo je zanamovala le ena neprijetnost: zaradi 
pogostega spreminjanja programa smo namreč pozabili obvestiti Center 
za slovenščino kot drugi/tuji jezik, da bomo prispeli na univerzo že 
v torek (in ne v sredo, kot je bilo prvotno načrtovano). Dogodek sem 
vzel kot dobrohotno svarilo usode in postransko škodo dejstva, da je 
organizacija celotnega dogodka v celoti temeljila na zanesenjaštvu 
in prostovoljnem delu vseh vpletenih (posebej bi se zato zahvalil 
zadrski študentki Marijani Roščić, prof. dr. Heleni Peričić, 
zadolženi za mendarodno sodelovanje, in vsem, ki so nas tako 
gostoljubno sprejeli). Morda zato ni samo naključje, da so nas v teh 
dneh prav s Centra obvestili, da lahko delovanje lektorata 
slovenščine v Zadru v tem šolskem letu finančno podpre tudi 
slovenska država. 

Lp, Klemen Lah