[SlovLit] Solvit in Slovlit -- Re: Ceski zbornik o Kvedrovi

[Miran Hladnik, arnes]

From: "BLAZIC Milena Mileva -UNI" <Milena.Blazic na pef.uni-lj.si>
Sent: Sunday, June 14, 2009 10:56 AM
Subject: Slovenski center SOLVIT | Ministrstvo za gospodarstvo

http://www.mg.gov.si/si/delovna_podrocja/notranji_trg/sektor_za_prost_pretok_blaga_in_storitev/slovenski_center_solvit/
--- razlika me SOLVIT in SLOVLIT.

===

From: "Andrej Surla" <andrej.surla na gmail.com>
To: <slovlit na ijs.si>
Sent: Sunday, June 14, 2009 12:39 AM
Subject: Danes pa koncno se vceraj najavljeno porocilo :-)


Pozdravljeni, vceraj sem napovedal porocilo o zborniku, posvecenem Zofki Kvedrovi, pa sem
ga med leporecenjem v spremnem dopisu ocitno pozabil poslati. To v priponki delam zdajle.

Lep pozdrav, Andrej

----

Slovenska, hrvaska in ceska literarnozgodovinska bibliografija so ze nekaj mesecev 
bogatejse za imeniten, v Pragi izdan konferencni zbornik. Poucen in pester prispevek 
k t. i. zenskim literarnim studijam je rezultat lanske praske konference o literarnem in 
publicisticnem delu ter osebnostnem profilu Zofke Kveder, kulturno (vsaj) dvo-, jezikovno 
pa vecdomne pisateljice ter neutrudne borke za zensko emancipacijo.
Ker je junakinja v zborniku predstavljenih prispevkov zivela - glede na obicajne 
zivljenjske usode - takorekoc vec zivljenj, se zdi prav simbolicna napaka, ki jo je na 
platnicah zakrivila slucajna tiskarska nepozornost. Naslov namrec Kvedrovi pripisuje 
okroglih deset let zivljenja vec, kot ji ga je bilo v resnici dano doziveti: »Zofka Kvedrová 
(1878-1936) Recepce její tvorby ve 21. století«. No, da gre le za salo tiskarskega skrata, 
dokazujeta ze naslov na notranji prvi strani in katalogizacijski zapis Narodne knjiznice 
Ceske republike, kjer je leto smrti seveda zapisano pravilno. Zbornik je izsel z letnico 
2008, in sicer kot 60. izdaja Publikacij Slovanske knjiznice (v Pragi), ki je izvedbo 
znanstvenega srecanja tudi gostoljubno gostila. Financno je celoten projekt omogocila 
ljubljanska Filozofska fakulteta oz. njen Center za slovenscino kot drugi/tuji jezik, ki je 
dogodek uvrstil med projekte svojega programa Slovenscina na tujih univerzah (STU). 
Nositeljici projekta (in urednici zbornika) sta bili gospe  Jasna Honzak-Jahic in Alenka 
Jensterle-Dolezal, dolgoletni predavateljici na Filozofski fakulteti Karlove univerze, tudi 
sicer neutrudni in zasluzni borki za obstoj in nadaljnji razvoj praske univerzitetne slovenistike. 
Poleg njiju moram v zvezi z organizacijo vsekakor omeniti se domaco slovenistko, gospo 
Milado K. Nedvedovo, »nasega cloveka« v Narodni knjiznici. 

Zbornik obsega 268 strani obicajnega knjiznega formata. Uradna letnica izida je 2008, 
naslovnico pa krasijo se: dve v razlicnih barvah tonirani reprodukciji fotografije naslovne 
junakinje, njen podpis in rokopisni zapis »Praga, 13./I.1902«. Vsebinsko je knjiga 
razdeljena na pet dvojezicno (cesko in slovensko) naslovljenih sklopov: Zofka Kveder 
v raznih kulturah; Proza in drama Zofke Kveder; Urednisko, publicisticno in umetnisko 
delo Zofke Kveder; Jezik in narodnostno vprasanje pri Zofki Kveder in Dodatki. Prispevke 
za prva stiri poglavja je prispevalo sestnajst referentk in referentov iz Slovenije, Hrvaske, 
Trsta in Dunaja (tule jih nastevam v abecednem zaporedju): Silvija Borovnik, Dunja 
Detoni-Dujmic, Ivan Dorovský, Marijan Dovic, Jasna Honzak-Jahic, Zoltan Jan, Marko 
Jesensek, Alenka Jensterle-Dolezal, Ales Kozár, Katja Mihurko-Poniz, Milada K. 
Nedvedová, Miran Stuhec, Vladka Tucovic, Kamil Valsík, Natascha Vittorelli in Andreja 
Zele. Konferencni jeziki so bili cescina, slovenscina in hrvascina, vsi referati pa so 
opremljeni se s povzetkoma v slovenskem ali ceskem jeziku (kadar je referat pisan v 
slovenscini ali hrvascini) in anglescini ali nemscini.

S kar tremi sestavki je v zborniku navzoca Alenka Jensterle-Dolezal, ki ji je pripadla 
tudi uvodna beseda. Seznam strokovnih prispevkov v omenjenem osrednjem delu 
knjige pa izgleda takole (navajam samo slovenske naslove; ce prispevek ni objavljen 
v slovenscini, pa dodajam v oklepaju se informacijo o jeziku):
- Ivan Dorovský: Zofka Kveder na Ceskem (CES),
- Silvija Borovnik: Upornistvo zenskih likov v prozi Zofke Kveder,
- Dunja Detoni-Dujmic: Zofka Kveder v hrvaski knjizevnosti (HRV),
- Katja Mihurko Poniz: Sticisca v literarnih opusih Zofke Kveder in Adele Milcinovic,
- Milada K. Nedvedová: Zofka Kveder in Helena Malírová (Primerjava izhodisc, stalisc in dela) (CES),
- Alenka Jensterle-Dolezal: Problem identitete in travma telesa v prozi Zofke Kveder,
- Ales Kozár: Prostor v delu Zofke Kveder (Iz nasih krajev) (CES),
- Zoltan Jan: Zofka Kveder in Cankarjev Kralj na Betajnovi,
- Marijan Dovic: Zofka Kveder, umetnica in profesionalka peresa,
- Miran Stuhec: Diskurz spolov v slovenski publicistiki Zofke Kvedrove,
- Vladka Tucovic: Listnica urednistva - znamenita rubrika Zofke Kveder v reviji Domaci prijatelj,
- Kamil Valsík: Narodnostno vprasanje v reviji Zenski svijet,
- Andreja Zele: Jezik Zofke Kveder kot odraz njene samosvojskosti,
- Marko Jesensek: Slovensko-cesko-hrvaski jezikovni stiki v Vladki, Mitki in Mirici (crtice Zofke Kvedrove v Domacem prijatelju),
- Jasna Honzak Jahic: Vloge jezikov okolja Zofke Kveder,
- Natascha Vittorelli: »Njena smrt«. Nekrologi Zofki Kveder (CES),
 
Zanimivi in informativni so tudi Dodatki, v katerih najdemo dve krajsi predstavitvi pisateljicine 
korespondence (prispevala sta ju Josef Kodet (CES) in Alenka Jensterle-Dolezal), avtobiografski 
zapis same Kvedrove (iz leta 1913 v Zagrebu izdane knjige Jedenaest novela (HRV)), ponatis 
(iz hrvaske izdaje Misterija zene) spominov pisateljicine vnukinje Suncane Skrinjaric (HRV) in 
fragmente besedila, ki ga je Kvedrova napisala v spomin na lastno pokojno hcerko in je v celoti 
objavljeno v njeni knjigi Vladka, Mitka, Mirica. 

Del Dodatkov in svojevrstna dodana vrednost zbornika so tudi prevodi pisateljicinih literarnih 
besedil, ki so jih za to priloznost prispevali studentje praske slovenistike: poslovenitve desetih v 
ceski literarni reviji Zlatá Praha (1903) objavljenih pesmi v prozi in ceski prevodi stirih crtic iz 
Misterija zene (1900) - iz cescine v slovenscino so prevajali Eva Janouskovcová (dve besedili), 
Sandra Kolarecová, in Jan Stuchlík, ceskega prevajanja besedil Misterija zene pa so se lotili 
Sárka Hroudová, Helena Samková, Katerina Horejsí in ponovno Eva Janouskovcová (tudi tu 
sta njena dva prevoda) ter Jan Stuchlík. 

Pred obseznim, sedem in pol strani obsegajocim dvostolpcnim imenskim kazalom, ki knjigo 
zakljucuje, je objavljenih se pet hisnih naslovov, na katerih je Zofka Kveder stanovala v sestih 
letih (1900-1906) svojega bivanja v Pragi. 

Mednarodna konferenca o Zofki Kveder je potekala v prostorih praske Slovanske knjiznice 
6. in 7. junija 2007. 
 
Na koncu morda ni neumestno dodati se, da predstavljeni zbornik uspesno zakljucuje tudi na
svoj nacin zelo, da ne recem izrazito zensko obarvan projekt: zenski in bojevnici za enake 
moznosti obeh spolov ga je posvetila povsem zenska organizacijska ekipa praskih slovenistk. 
In ce bo slo vse po nacrtih, nameravajo, tokrat morda podprte tudi s kakim predstavnikom nasprotnega 
spola, mednarodni slovenisticni srenji konferencni prostor za razmisljanje o slovenski zenski 
problematiki ponovno ponuditi ze v naslednjem akademskem letu.
 
Z lepimi pozdravi iz Prage, Andrej Surla