[SlovLit] Knjižne novosti

Tor Dec 23 09:56:07 CET 2008

Alojz Gradnik, pesnik Goriških brd: Zbornik z mednarodnega 
simpozija na Univerzi v Vidmu (19.--20. aprila 2007): Ob 125. 
obletnici rojstva in 40. obletnici pesnikove smrti. Ur. Fedora 
Ferluga - Petronio. Trst: ZTT, 2008. 164 str.

===

http://butalopedija.org/wiki/Analija_Terpinc -- zamolčana pesnica Analija Terpinc.

http://butalopedija.org/wiki/Feliks_Gnidovec -- zamolčani pesnik Feliks Gnidovec.

http://www.youtube.com/watch?v=SbIe7kvZczE&fmt=18 -- posnetek z recitala njune poezije.

===

From: "Jan Zoltan" <zoltan.jan na siol.net>
Sent: Sunday, December 21, 2008 9:51 PM
Subject: Dva nova zvezka v Slavistični knjižnici 

Petra Kodre: Vzgoja za krepitev zavesti o narodni pripadnosti 
pri pouku književnosti v 20. stoletju. 

Dr. Petra Kodre, rojena 1975, je leta 2000 na Filozofski fakulteti v Ljubljani 
diplomirala iz pedagogike in slovenščine, leta 2003 na slovenistiki magistrirala 
iz slovstvene folkloristike in leta 2006 na istem oddelku doktorirala s tezo 
Vzgoja za razvoj zavesti o narodni pripadnosti pri pouku književnosti v 20. 
stoletju. Od leta 1999 neprekinjeno poučuje slovenščino v različnih osnovnih 
in srednjih šolah. Od ustanovitve leta 2002 je aktivna članica Sekcije za zbiranje 
in raziskovanje slovstvene folklore, ki deluje v okrilju Slovenske konference pri 
Svetovnem slovenskem kongresu, in z zbiranjem folklornega gradiva za Vipavsko 
dolino sodeluje pri uresničevanju projekta zbirke Glasovi, zbrati folklorne pripovedi 
celotnega slovenskega etničnega ozemlja. 

Vzgoja za krepitev zavesti o narodni pripadnosti je ena temeljnih nalog pouka 
književnosti. Ta raziskava prikazuje njeno uresničevanje v osmem letu šolanja 
v 20. stoletju. V času Avstro-Ogrske so v naših šolah veljali dvojezični učni načrti, 
ki so učno snov določali zelo ohlapno, zato so učitelji pogosto sami odločali, koliko 
pozornosti bodo posvetili domovinoljubju. Pri tem jih je omejeval le izbor besedil v 
šolskih čitankah, za katerega je mogoče sklepati, da so mu skušali slediti. Učni 
načrti, ki so se uporabljali po letu 1918, do leta 1983 kažejo močno centralizacijo 
iz Beograda, v letih 1945-1948 pa tudi politični vpliv Sovjetske zveze. V dopolnitvah 
učnega načrta iz leta 1983, ki so bile sprejete leta 1990, je že opaziti spremembe 
v sistemu vrednot, h katerim vzgaja naša šola. Vrednoto bratstva in enakosti 
delavnih ljudi v samoupravni socialistični skupnosti je zamenjala novo postavljena, 
sicer pa že stara vrednota - spoštovanje človekovega dostojanstva. 

Med berili, ki so se v 20. stoletju uporabljala v osmem letu šolanja, je skoraj 
nemogoče najti besedilo, ki bi popolnoma izključevalo možnost vzgoje za krepitev 
zavesti o narodni pripadnosti. Najbolj neposredno jo je mogoče proučevati prek 
naslednjih raziskovalnih kriterijev:
-          naslovi beril, členitev na poglavja,
-          spremembe v ponovnih izdajah beril,
-          domovinska in domoljubna motivnotematska podoba besedil v berilih,
-          narodnost avtorjev besedil, sprejetih v berilo, 
-          spremljevalni instrumentarij v posameznih besedilih v berilih,
-          likovna opremljenost beril,
-          jezik besedil, sprejetih v berilo.

Raziskava je pokazala, da največ priložnosti za vzgojo za razvoj zavesti o 
narodni pripadnosti daje motivno-tematska analiza besedil, sprejetih v različna 
berila. Omogočajo jo vsa domovinoljubna besedila, znotraj katerih najdemo 
posebno skupino domoljubnih besedil, sestavljeno iz deset ključnih motivov. 
Le-ti ponazarjajo ljubezen do domačije in življenja v domačem okolju, ljubezen 
do slovenskega jezika, slovenskega slovstva, spoštovanje do (pri)znanih 
Slovencev, slovenskih značajskih lastnosti, narodne zgodovine, skrb za 
urejanje problema izseljenstva in zamejstva, prizadevanje za ohranjanje 
slovenskih etnoloških zanimivosti ter zanos, ki vre iz narodnega prebujenja. 

Kot pomembni dejavniki pri vzgoji za krepitev zavesti o narodni pripadnosti 
so se pokazali še izvor besedila, narodnost njegovega avtorja in včasih tudi 
jezik, v katerem je besedilo napisano. S tem v povezavi je v berilih, ki so 
izšla v letih 1923-1994, mogoče govoriti o centralizaciji, ki prihaja iz Beograda, 
in o hegemoniji hrvaškega in srbskega naroda. Tudi prvo berilo za osmi 
razred v državi Sloveniji, izšlo je leta 1999, vzgoji za razvoj zavesti o 
pripadnosti slovenskemu narodu zaradi nizkega odstotka 
domovinoljubnih besedil ne posveča veliko pozornosti. Tega se zavedajo tudi 
današnji učitelji, ki poučujejo slovenščino v devetem razredu. Večina izmed 
njih meni, da je tovrstne vzgoje v šoli premalo, kar v času političnega 
združevanja v Evropi izraža še posebno skrb.

---

Alenka Jensterle - Doležal: V krogu mitov: O ženski in smrti v 
slovenski književnosti. 

Dr. Alenka Jensterle Doležal, docentka za slovensko književnost, 
je diplomirala iz slovenščine in primerjalne književnosti ter filozofije 
na Filozofski fakulteti v Ljubljani, opravila magisterij iz slovenske 
književnosti in doktorirala leta 2000 s tezo Mit o Antigoni v zahodno- 
in južnoslovanskih dramatikah. Nekaj let je delala kot lektorica na 
različnih fakultetah po svetu (v Pragi, Krakovu, New Yorku in Nottinghamu),  
štiri leta je bila  tudi raziskovalka na Slovanskem inštitutu v Pragi. 
Že nekaj let predava slovensko književnost na  Oddelku za slavistične 
in vzhodnoevropske študije Filozofske fakultete Karlove Univerze v 
Pragi, kjer se je leta 2008 habilitirala kot docentka za slovanske 
književnosti. Glavna področja njenega raziskovanja so primerjalne 
literarne študije, češko-slovenski stiki in podoba  ženske  v slovenski  
in slovanskih literaturah. Gostovala je na več univerzah, svoje 
raziskovalno delo predstavlja na mednarodnih in domačih kongresih 
in simpozijih ter prispevke objavlja v znanstveno-strokovnem tisku. Je 
tudi urednica dveh zbornikov: o Edvardu Kocbeku in  o Zofki Kveder. 
Izdala je štiri pesniške zbirke, roman Temno mesto in  znanstveno 
monografijo Mit o Antigoni.

Monografija V krogu mitov  [...] se v prvem delu   osredotoča na podobo 
ženske v slovenski prozi  od Trdine do Gruma - od druge polovice 19. 
stoletja do prve svetovne vojne, v drugem  pa se tematizira krščanski 
imaginarij podob v semantiki smrti in umiranja. Tematizira vprašanje 
spreminjanja podobe ženske in smrti v slovenski prozi in posredno tudi v 
slovenski kulturi. Delo s komparativno metodo  začenja novo problematiko 
v slovenski literarni zgodovini in skuša odgovoriti na vprašanje, kateri miti 
so bili posebno konstututivni in produktivni za slovensko književnost in 
kateri so se povezali z nacionalno in politično ideologijo. V analizah se 
kaže, da se je oblikovanje semantike mitov dogajalo  pod diktatom kulturnih 
predstav  in v kontekstu krščanske kulture. Uporaba krščanskih in  drugih 
mitov  se je še posebno razširila v prvi polovici 20. stoletja.

V analizah  lahko razumemo distanco do predmeta kot proces 
demitologizacije. V ospredju so avtorji moderne in ekspresionisma, 
saj so ravno ti avtorji izhajali iz travmatičnega razumovanja dihotomije 
med telesnostjo in duhovnostjo in so še posebno intenzivno problematizirali 
telesnost in s tem tudi žensko. V literarnih analizah se izpostavi  prevlada 
dveh mitov o ženski, dveh  stereotipov, kar lahko razumemo kot  posledico 
filozofskega prepričanja in kulturoloških paradigem nekega obdobja. Podobno 
nujna in vzporedna kot raziskava podob ženske je tudi komparativna raziskava  
krščanskih slik smrti in umiranja pri dveh avtorjih, pri Cankarju in Kocbeku. 
Smrt ima v delih obeh avtorjev žensko podobo in kaže na tradicijo podobnih 
predstav. Analizi obeh tekstov odkrivata tvorno črpanje iz imaginarija krščanskih 
predstav.  Prispevek o Cankarjevih kratkih črticah o prvi svetovni vojni Podobe 
in sanj se ukvarja z  apokalipso, s  priljubljeno ekspresionistično temo  iz 
krščanske mitologije - s podobo konca sveta. Tudi Edvard Kocbek v 
fenomenološko in eksistencialno obarvanih novelah v zbirki Strah in pogum 
zariše  dialog s smrtjo v krščanskih podobah kot mistično izkušnjo. Razkriva 
se tudi povezava s tradicijo: podoben narativni lok situacij in podob, ki 
vodijo k njej, lahko iščemo že pri slovenskih baročnih 
avtorjih. Raziskava v literarnozgodovinskem kontekstu odkriva in poudarja 
nekatere tipične razvojne poteze slovenske književnosti, kot je uporaba 
kulturoloških in krščanskih mitov v slovenski književnosti.

http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/slaknj.html -- druge knjige Slavistične knjižnice.