[SlovLit] Gornik in planinka, še

Miran Hladnik, Siol miran.hladnik na guest.arnes.si
Tor Dec 2 22:24:08 CET 2008


Zdaj ko je PZS umaknila bedasti napotek o dosledni uradni rabi besede 
planinski namesto gorniški, je mogoče čas za mirnejši premislek o 
"jezikovni politiki" Planinske zveze Slovenije. Za izhodišče naj mu bo 
Aleševo neodgovorjeno vprašanje na Slovlitu 
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2008/002747.html), "ali vemo za 
podoben primer prepovedovanja besed/e". Odgovarjam, da smo na 
razne jezikovne zapovedi in prepovedi pravzaprav precej navajeni, o 
čemer priča že veliko veselje, s katerim vedno znova pospremimo izid 
novega pravopisa, in izrazi nelagodja, kadar se pravopis izogiba povedati, 
kaj je dvoljeno in kaj ne. Drugi tip prepovedovanja zadeva rabo tujih jezikov 
v javni komunikaciji. Medtem ko pravopisne prepovedi nimajo pravnih 
posledic, jih ta že ima: novinar je bil kaznovan, ker si je za naslov članka 
v časopisu izvolil angleščino. Še hujš so reakcije podjetij, kadar se 
jim zazdi, da kdo narobe uporablja njihova zaščitena imena. Četrti tip 
prepovedi zadeva rabo besednih zvez in simbolov, ki bi utegnili vzbujati 
rasistično nestrpnost, npr. kljukastega križa. Nekatere od teh prepovedi se 
nam zdijo smiselne, druge nore (npr. prepoved imena Makedonija za 
nekdanjo jugoslovansko republiko), nekatere se uveljavljajo skozi pravne 
sankcije, druge potiho, samocenzurno (npr. izločitev seksualnega izrazja 
v iskalnikih na nekaterih spletiščih). 

Najbolj odmevne so verjetno prepovedi registriranih imen izdelkov v 
farmaciji in prehrambeni industriji. Z imenom tokaj ali šampanjec smejo 
opremiti steklenico samo proizvajalci na specifičnem območju in podobno 
strogi bomo mi s cvičkom, ko postane zares svetovno slaven :) Komaj se 
še spominjamo prepovedi imena deit za osvežilno pijačo, bolj sveže pa 
nam je v bolečem spominu zapoved pisanja evropske valute z eu namesto z 
ev, pa čeprav je to proti slovenskemu pravopisu. Kadar smo v stiski med 
dvema navzkrižnima prepovedima, tisto pravopisno in tisto pravno, se iz 
strahu pred kaznijo podredimo pravni. 

Nazaj k planincem in gornikom. Planinska zveza Slovenije ima status 
društva, Zakon o društvih pa ima menda v 10. členu natančna določila 
o imenih, ki tepe tudi naše stanovsko društvo, Slavistično društvo Slovenije, 
pardon, Zvezo društev Slavistično društvo Slovenije, saj staro ime 
Slavistično društvo Slovenije ne ustreza zakonskim določilom in ga v 
uradni komunikaciji ne bi smeli uporabljati. V zakonu je zapisano tudi, 
da je intervencija države na tej točki možna, "kadar nastopijo motnje v 
upravljanju društva", v 55. členu pa so predvidene tudi globe za tista 
društva, ki ne uporabljajo samo svojega uradnega imena. Skratka, z 
imeni v pravni državi ni šale. Domnevam, da so imeli pri PZS v mislih 
ta zakon, ko so šli nespretno branit ime in čast planincev v uradni rabi. 
Način, ki so si ga izbrali za obrambo tradicionalnega večinskega in 
krovnega izraza planinstvo proti agresivnejšemu izrazu gorništvo, je 
bil slovensko zadrt in kontraproduktiven. 

Redkejši in elitnejši izraz gorništvo zelo dosledno in zelo ponosno uporablja 
bolj športno zagrizena manjšina med planinci in se z njim zavestno odlikuje 
od tiste nestremljive planinske večine, katere pot v hribe se konec tedna 
zaključi z žganjem in čajem v planinski koči. Seveda bomo še naprej uporabljali 
obe besedi in zraven celo paleto sorodnih izrazov, pač glede na vrsto 
planinske dejavnosti, ki jo bomo jemali v misel.

Manj pa je svobode pri izbiri krovnega ali zbirnega izraza. Ah ne, nikakor 
ne brez številnih izjem, vendar dovolj prepoznavno meja med gorečimi borci 
za gorništvo kot zbirni izraz na eni strani in borci za planinstvo na drugi strani 
ustreza meji med desnimi in levimi Slovenci. Ker je na desni več deklarativnega 
samobitnostnega čustvovanja, je posameznim domoljubom ob izrazu planinstvo 
nelagodno še zato, ker imajo podoben izraz planinar tudi Hrvatje in bi se lahko 
bognedaj zdelo, da smo ga v ilirski evforiji 19. stoletja prevzeli od njih. Zato se
bomo na tej točki očitno, ja, žal spet, še vedno, delili na Črtomirjeve in 
Valjhunove, na Trubarjeve in Hrenove, črne in rdeče ...  -- miran


Dodatne informacije o seznamu SlovLit