[SlovLit] Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob

[Miran Hladnik, Siol]

Trubarjev jubilej nam pride prav za utrjevanje slovenskega kulturne identitete, 
ponosno poudarjanje njenega začetka v 16. stoletju in priseganje na tradicionalne 
vrednote knjižne kulture. S tem pa se oddaljujemo od Trubarjevega uspešnega 
vzorca obnašanja. Sam se namreč ni zapisal v zgodovino s pogledom nazaj v 
preteklost, ampak s prelomom s tradicijo ustne kulture in z odpovedjo veri staršev. 
Če hočemo v svetu, ki se nenehno spreminja, kulturno preživeti, se bomo morali 
zgledovati po tem njegovem pogumu: obrniti pogled od knjižne preteklosti v 
prihodnost in se podati na tvegano pot preizkušanja novih oblik socialne 
eksistence in komunikacije. Paradoksalno je obljubljati, kako bomo zvesto stopali 
po poti velikih vzornikov, ki pa so vzor prav zato, ker so znali prekiniti z zvestobo 
tradiciji in nehali stopati po utrjenih stezah. Koliko so ta njihova dejanja sploh vredna, 
če jih v spominu potlačimo in jim pripišemo drugačen, pogosto ravno nasproten 
pomen? Prešeren se je delal norca iz klene avtohtone slovenščine ("Poslušaj ga, 
kako jo on zavije, / jezika sol, lepota, de le zine"), danes pa med ljudstvom velja za 
njenega reprezentanta in njegovo slavo na pamet utemeljujejo z zaslugami, ki 
pravzaprav pritičejo Kopitarju in Bleiweisu. Kakšen komentar? -- miran