Matura iz slovenščine v Bruslju

[Miran Hladnik, Siol]

Za popolnejšo predstavo o naši novi "zvezni" prestolnici nemara ne bo odveč 
izvedeti, da tam ne prebivajo samo slovenski funkcionarji in uradniki, pa še 
kak kulturnik ali gospodarstvenik povrh, ampak da  tamkaj sadove svojega 
truda in ustvarjalnosti te dni obirajo tudi njihovi otroci, ki pač morajo 
tam hoditi v šolo in imajo v njej skladno z deklarirano pravico o 
enakopravnosti evropskih jezikov že drugo leto med učnimi predmeti tudi 
slovenščino. Otroke poučujejo učitelji iz Slovenije. Lani je vse, t. j. 
osnovno- in srednješolce učil Andrej Bartol, letos pa na prvi 
(osnovnošolski) stopnji to opravlja Marija Sivec, na drugi (gimnazijski) pa 
Vladimir Donaj. To leto je na mednarodni šoli Bruselj 1 pouk slovenscine 
obiskovalo 17 otrok in dijakov: 2 v šolskem vrtcu, 5 na primarni ter 10 na 
sekundarni stopnji. V prihodnjem solskem letu jih bo na vseh stopnjah skupaj 
30. Slovenski šolarji tvorijo  na tej veliki šoli pravzaprav le majhen 
otoček: letos je namreč  gostila kar 2750 ucencev. Skupno število otrok na 
šoli bo do šolskega leta 2009/2010, ko bodo v Bruslju zgradili četrto šolo 
te vrste, še naraščalo. Šolanje poteka po sekcijah, tj. po skupinah z 
določenim učnim jezikom. Teh skupin je  osem: angleška, francoska, nemška, 
danska, španska, italijanska, madžarska, poljska; slovenščina in malteščina 
nimata svoje sekcije zaradi premajhnega števila otrok. Slovenščina torej ni 
učni jezik, pač pa le učni predmet.


4. julija se je na tej šoli zgodil  dogodek, ki bi ga po besedah ravnatelja 
lahko imeli za enega sicer manj glamuroznih, a vendarle zgodovinskih 
mejnikov našega evropskega sobivanja: na ta dan je namreč maturirala prva 
slovenska maturantka, Ela Meh. Maturitetni izpit iz slovenščine kot prvega 
jezika, ki je  po propozicijah evropske šole po vsebini in zgradbi enak kot 
v matični državi, je opravila odlično, maturo v celoti pa prav tako, tako da 
bi si nedvomno zaslužila naziv  zlate maturantke. Matura je težja kakor 
naša:  vseh izpitov je kar devet: pet pisnih in štirje ustni; pisni del 
mature sestavljajo L1 (prvi jezik, npr. slovenščina), L2, L3, matematika in 
dva izbirna predmeta, ustni del pa L1, L2, in dva druga izbirna predmeta; na 
ta način se matura opravlja iz sedmih različnih predmetov, pri čemer je 
sestava teh predmetov odvisna tudi od števila učnih ur med letom (npr. 
dijaki, ki obiskujejo pouk matematike na višji ravni s pripadajočimi osmimi 
urami pouka tedensko, morajo opravljati ustni in pisni izpit iz matematike); 
vsak izpit oceni učitelj tega predmeta in en zunanji ekspert.


 Pri prvem maturitetnem izpitu iz slovenščine sem nalogo zunanje ocenjevalke 
opravljala jaz. Še bolj kakor nad samo oceno sem bila navdušena nad 
maturantkino splošno razgledanostjo, visoko bralno zmožnostjo, iskrenim 
zanimanjem za slovensko književnost in nad, kljub tujejezičnemu okolju 
suverenim obvladovanjem pisne in ustne slovenščine. Bila sem poleg tega 
prijetno presenečena, da ji matura iz slovenščine ni vzela veselja do jezika 
in književnosti, nad čimer pogosto tožijo naši maturanti in njihovi 
zaščitniki; po izpitu je namreč izrazila  željo,  da bi med študijem v 
tujini  s kom v Sloveniji študijsko, s kakšno možnostjo komunikacije na 
daljavo, delila svoje misli o prebrani slovenski literaturi -- rada bi celo 
še naprej pisala eseje!



Boža Krakar Vogel