[SlovLit] Obdobja 25: poziv za referate

[Miran Hladnik, Siol]

Od: "Boža Krakar Vogel" <boza.krakar na guest.arnes.si>
Za: "miran" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Poslano: 25. januar 2006 19:00
Zadeva: Obdobja 25

Kolege vabim, da začnejo razmišljati o svojem sodelovanju na  25. simpoziju 
Obdobja. Letošnji bo imel naslov Književnost v izobraževanju -- cilji, 
vsebine, metode. Potekal bo 16. in 17. novembra 2006 v Ljubljani.

Temeljni namen simpozija je tokrat pretres vprašanj, ki jih odpira sodobno 
premišljevanje o književnosti kot predmetu izobraževanja. Neposredna 
spodbuda zanj pa so reformni procesi na vseh stopnjah izobraževanja, še 
posebno bolonjski, ki nas motivira za nov premislek vloge literarnega 
izobraževanja tudi na univerzitetni ravni.  Vabljeni so torej referenti, ki 
raziskujejo literaturo in se ukvarjajo z izobraževalnimi procesi na 
univerzitetni ravni, kakor tudi na ravni osnovnih in srednjih šol. Prispevki 
naj bi se navezovali na enega od treh poglavitnih tematskih področij, 
povezanih s problematiko literarnega izobraževanja.

1. Cilji literarnega izobraževanja:

Cilji, včasih poimenovani tudi temeljne usmeritve, vizije, so odgovor na 
vprašanje,  kako naj bi naslovniki dojemali literaturo, kaj naj bi ob njej 
doživeli, spoznali, razumeli -- bodisi  temeljnega bodisi specifičnega, in k 
čemu naj bi prispevalo tako vedenje - katere kompetence naj bi razvili 
naslovniki literarnega izobraževanja, kakšno znanje naj bi pridobili, kako 
to izobraževanje prispeva k oblikovanju vrednot, v čem je njegov prispevek k 
(samo)zavedanju posameznika in družbe. V tem smislu je vprašanje o ciljih 
mogoče členiti takole:

- razvijanje zmožnosti literarne recepcije (zmožnosti literarnega branja, 
interpretacije): doživljanje literature, raziskujoče razčlenjevanje, 
vrednotenje, razvrščanje, primerjanje; vrste literarnega branja in tipi 
bralcev kot cilj izobraževanja
- razvijanje (meta)vedenja o literaturi -- spoznavanje in razumevanje 
obtekstnih dejavnikov literarnega sistema in njihove vloge
- spodbujanje literarnega raziskovanja
- kreativno pisanje kot cilj v literarnem izobraževanju
- razvijanje bralne in književne kulture
- prispevek literarnega izobraževanja k razvoju jezikovne, sporazumevalne 
zmožnosti in pismenosti
- oblikovanje širšega vrednostnega sistema kot cilj literarnega 
izobraževanja -- toleranca, empatija, nacionalno kulturna, medkulturna 
zavest .
- cilji literarnega izobraževanja na posameznih stopnjah izobraževalnega 
sistema
- cilji literarnega izobraževanja v okviru študija (pouka) materinščine in 
tujih jezikov
- cilji in učinki literarnega izobraževanja v kontekstu sodobnih dvoplastnih 
pojmovanj znanja kot tržne dobrine ali humanistične vrednote


2. Vsebine

Predmet, jedro literarnega izobraževanja, kamor sodijo literarna dela, 
vsebine iz literarne vede in drugih >pomožnih< družboslovno humanističnih 
disciplin, kot odgovor na vprašanje kaj je vsebina izobraževanja oz. s čim 
je mogoče dosegati zastavljene cilje:
- vloga literarnega kanona in različnih žanrov
- sodobna in starejša književnost,
- književne zvrsti in vrste -- lirika, epika, dramatika, slovstvena 
folklora .
-izvirna in prevodna književnost
- književnost v tujih jezikih
- integralni tekst in odlomek
- književnost in mediji
- merila in dejavniki izbiranja literarnih besedil v izobraževalnih procesih
- literarna zgodovina, teorija, primerjalna književnost idr. za razumevanje 
literature pomembne discipline kot vsebina literarnega izobraževanja
- književnost kot vsebina drugih izobraževalnih področij v okviru 
humanistike, družboslovja, religiologije
 - vzgoja in izobraževanje kot tema slovenske literature.


3. Metode

V ožjem pedagoškem smislu so metode načini poučevanja in učenja oz. 
interakcije med učiteljem, naslovnikom in vsebino, odgovor na vprašanje kako 
dosegati cilje. V širšem smislu gre tudi za pregled metod literarnega 
raziskovanja, ki vplivajo na izobraževalne procese, ter za definiranje in 
uporabo interdisciplinarne raziskovalne metodologije, s katero se ti procesi 
preučujejo:
-vpliv smeri v  literarni vedi in iz njih izvirajoče literarnoraziskovalne 
metodologije na koncepte poučevanja literature nekoč in danes
- prehod od raziskovalca k  učitelju književnosti na različnih stopnjah
- metodologija pedagoškega raziskovanja in aplikacija pedagoških spoznanj v 
literarnem izobraževanju
- pomen čustveno motivacijskih (odnos do branja, stališča) in kognitivnih 
(predznanje, inteligentnost .) dejavnikov branja na izbiro učnih strategij 
(vsebin im metod) na različnih stopnjah izobraževanja
- komunikacijski/ na naslovnika osredinjeni pouk književnosti
- metoda šolske interpretacije in druge metode v književnem izobraževanju
- ustvarjalne in poustvarjalne dejavnosti - cilj ali metoda literarnega 
izobraževanja?
- usposabljanje za ubeseditev oz. nebesedno predstavitev literarnega 
doživetja, razumevanja, vrednotenja, raziskovanja, npr. esej, razprava, 
govorna, vizualna, gibalna predstavitev
- knjiga -- literarno besedilo, berilo, učbenik, razprave -- in drugi mediji 
kot vir književnega izobraževanja
- dodatne "zunajšolske" oblike literarnega izobraževanja in motiviranja.


4. Refleksije literarnega izobraževanja in vede o njem v teoriji in praksi 
nekoč in danes

Na simpoziju naj bi kritično pregledali tudi, kaj je bilo o književnem 
izobraževanju izrečenega pred to prireditvijo, kakšni so (bili) učinki 
literarnega izobraževanja, kako jih vidi kritična javnosti, in kaj se dogaja 
v sodobni teoriji in praksi v Sloveniji in zunaj nje:
- pogledi na literarno izobraževanje na posameznih stopnjah v teoriji, 
šolski praksi in v širši javnosti
- literarni ustvarjalci o literarnem izobraževanju
- vrednotenje  rezultatov literarnega izobraževanja pri različnih 
generacijah in na različnih stopnjah
- lastnosti in prizadevanja vidnih učiteljev književnosti nekoč in danes
- didaktika književnosti kot veda o književnem izobraževanju.


O simpoziju bo obveščal tudi Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na 
svojih spletnih straneh in v tiskani obliki. Namen tega obvestila je 
spodbuditi vse zainteresirane, da se čimprej odločite za sodelovanje.

Boža Krakar Vogel, predsednica simpozija Obdobja 25