[SlovLit] JiS 2005/5 in PKn 2005/2

[Matjaz Zaplotnik]

Tik pred zaključkom leta 2005 je izšla peta, še v tople jesenske 
barve odeta številka _Jezika in slovstva_. V njej je na sto straneh 
natisnjenih pet razprav, štiri ocene in eno poročilo.

Tokratno številko uvajata dva didaktična članka. META GROSMAN 
piše o razvijanju jezikovne ozaveščenosti, eni od bistvenih 
sestavin pouka, ki bi omogočal trajnejše jezikovno znanje, 
zagotavljal funkcionalno pismenost učencev in spodbujal zanimanje 
učencev za delovanje jezika. METKA KORDIGEL in MARIJA 
ROPIČ predstavljata rezultate empirične raziskave o dvotirnem 
komunikacijskem modelu književne vzgoje; obravnavani model je v 
razpravi med drugim predstavljen kot prikladen za tiste učence, ki 
imajo zaradi literarnoestetsko nestimulativnega okolja omejene 
literarnorecepcijske sposobnosti. NINA MODRIJAN raziskuje 
naslavljanje med ženskimi in moškimi liki v treh slovenskih romanih 
iz druge polovice 19. in začetka 20. stoletja; v ospredju njene 
raziskave je preučevanje socialnih odnosov ter vpliv jezikovnih in 
socialnih dejavnikov na izbiro jezikovnih sredstev. BOŠTJAN 
KERNC na primerih slovenskih parlamentarnih govorov analizira 
značilnosti parlamentarnega govora v totalitarni in demokratični 
družbi; pri analizi namenja največ pozornosti leksikalnim in 
slovničnim elementom govorov. Literarnovedna razprava 
ANDREJE JEZERNIK pa je posvečena minimalizmu v sodobni 
slovenski kratki prozi. Avtorica opredeljuje značilnosti minimalizma, 
kot se kažejo na izbranih primerih iz svetovne književnosti, nato 
pa z analizo primerov iz kratke proze A. Blatnika, D. Čatra, A. Čara 
in P. Glavan določuje značilnosti slovenskega minimalizma.

V drugem delu revije so zbrani ocene in poročila. TINA VEROVNIK 
piše o monografiji _Pravopisje na Slovenskem_ Helene Dobrovoljc, 
BLAŽ TREBAR pa o zborniku _Terminologija v času globalizacije_, 
ki ga je uredila Marjeta Humar. MARKO STABEJ ocenjuje zbornik 
_Študije o korpusnem jezikoslovju_, ki sta ga uredila Vojko Gorjanc 
in Simon Krek, medtem ko NATAŠA PIRIH SVETINA poroča o 
_Jezikovodu_, novem učbeniku za izpopolnjevalce na tečajih 
slovenščine kot drugega/tujega jezika. 

Revijo sklepata poročilo POLONE GANTAR o konferenci 
Europhras Slovenija, ki je potekala septembra letos v Strunjanu, ter 
pet strani obsegajoče predstavitve knjižnih novosti.

Zadnja, tj. šesta številka jubilejnega 50. letnika revije _Jezik in 
slovstvo_ bo izšla predvidoma konec januarja 2006.

Veliko veselih in nepozabnih trenutkov v prihajajočem letu vam želi 
uredništvo Jezika in slovstva.

Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik
matjaz.zaplotnik na siol.net

___________________________


Sredi decembra je izšla tudi druga letošnja številka revije 
_Primerjalna književnost_. Revija, ki se od letošnjega letnika lahko 
pohvali z vključitvijo v citatni indeks A&HCI in ki se ji v zadnjem 
času opazno povečuje obseg, je s to številko uvedla spremenjen 
način citiranja in sedaj kot prva izmed sorodnih revij uporablja 
najnovejši standard, priporočen s strani MLA. 

V novi številki revije objavlja svoje razprave osem avtorjev: 
MILOŠ ZELENKA piše o češki in literarni komparativistiki, 
IVO POSPÍŠIL o pomenu arealnih študijev pri obravnavi 
problematike slovanstva in slovanskih kultur,
TONE SMOLEJ analizira obdobje, ki ga je Anton Ocvirk kot 
podiplomski študent preživel v Parizu, 
FLORENCE GACOIN - MARKS se ukvarja z genezo _Višnjeve 
repatice_ Vladimirja Levstika v evropskem kontekstu,
VID SNOJ piše o nekaterih ključnih elementih odnosov med 
_Biblijo_ in slovenskim jezikom ter slovensko literaturo,
MIHA JAVORNIK analizira recepcijo Vladimirja Sorokina, enega 
najbolj kontroverznih ruskih pisateljev, v njegovi domovini in v 
Zahodni Evropi,
ALOJZIJA ZUPAN SOSIČ se ukvarja z vprašanjem spolne 
identitete oz. iskanja le-te v najnovejših slovenskih romanih,
ANDREJ ZAVRL pa analizira spolnost in poželenja v zgodnejši 
poeziji Thomasa S. Eliota.

V zadnjem delu te številke _Primerjalne književnosti_ so objavljeni 
še zapis pogovora _Platon v slovenščini_, ki ga je SDPK aprila 
2005 priredilo ob prvem prevodu celotnega Platona v slovenščino, 
tri strokovne ocene -- napisali so jih GAŠPER TROHA, MATEJA 
PEZDIRC BARTOL in MARTINA OŽBOT -- ter poročilo MATJAŽA 
ZAPLOTNIKA z znanstvenega kolokvija _Teoretsko-literarni hibridi: 
o dialogu literature in teorije_, ki je potekal septembra 2005 v Lipici.

Najelegantnejši stik z uredništvom _Primerjalne književnosti_ je e-
naslov glavne in odgovorne urednice revije: darja.pavlic na uni-mb.si


Matjaz Zaplotnik   
matjaz.zaplotnik na siol.net