[SlovLit] Seznam udele?encev v Lendavi in Muzej slovenskega jezika in knji?evnosti

[Miran Hladnik, Siol]

Kdo vse se je prijavil na lendavski kongres, lahko preberete na
http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/udelezencivlendavi.doc. Sem se da tudi z
začetne strani Slavističnega društva Slovenije
http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/sds.html. Sporočite prosim morebitne
napake.

============

Breda Pogorelec je oblikovala pobudo za ustanovitev jezikovno-literarnega
muzeja, ki naj bi jo sprejeli na kongresu v Lendavi:

V Zvezi slavističnih društev Slovenije smo že v sedemdesetih letih poskušali
odgovoriti na vprašanje, kako na sodoben način in kar najbolj nazorno
predstaviti dediščino slovenske besedne ustvarjalnosti in jezika širši
javnosti v posebni dejavnosti, ki bi bila združena pod okriljem posebne
ustanove, ki jo v tej pobudi imenujemo z delovnim naslovom Muzej slovenskega
jezika in književnosti. S to izjavo nekdanjo zamisel oživljamo in predlagamo
ustanovitev nove muzejske ustanove z nalogo, sistematično zbirati gradivo o
okoliščinah rabe slovenskega jezika in besedne ustvarjalnosti, povezovati
podobne spominske ustanove v skupnem poslanstvu, zbrano gradivo ustrezno in
s sodobnimi sredstvi dokumentirati in preučevati ter posredovati domači in
tuji javnosti. Vsa dejavnost Muzeja bo namenjena tako slovenskemu
samospoznavanju kakor utrjevanju slovenske identitete, pri tem je treba
poudariti, da jo je mogoče uspešno zastaviti šele v današnjih zgodovinskih
razmerah samostojne slovenske državnosti. Sodobne tehnologije zbiranja,
povezovanja in predvsem multimedijske prezentacije razen tega bodo omogočale
in pospeševale stalen, živ stik z javnostjo, ki ji bo opisana muzejska
informacija namenjena.

Zavedamo se, da je projekt vzpostavitve in razvitja take dejavnosti zahtevna
naloga, ki jo bo treba udejanjati le postopoma in z velikim vložkom znanja
in osebne zavzetosti vseh, ki se bodo namenili zamisel uresničiti.
Slovenistična stroka, ki projekt predlaga, bo morala zagotoviti strokovne
kadre in oblikovati prvo zasnovo programa nove dejavnosti, od pristojnih
oblasti v šolstvu, znanosti in kulturi pa pričakujemo podporo glede
materialnih osnov za delovanje.

Muzej slovenskega jezika in literature ne bo slovenska posebnost, podobne
ustanove imajo tudi drugod, na primer pri Ircih, znamenit je češki spomenik
besednega ustvarjanja na Strahovu v Pragi. Pri nas zbirajo in hranijo
gradivo besednega ustvarjanja različne ustanove, med njimi so na prvem mestu
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Arhiv Republike Slovenije,
Narodni muzej, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerzitetna
knjižnica v Mariboru, Pokrajinski arhiv v Mariboru ter številne pokrajinske
študijske knjižnice. V teh ustanovah je gradivo tudi dostopno raziskovalcem.
Na pesnike in pisatelje in druge javne delavce spominjajo tudi muzejske
predstavitve rojstnih hiš ali spominskih sob. Novi muzej slovenskega jezika
in besedne ustvarjalnosti ne bo prevzemal dosedanje dejavnosti od katere
koli ustanove, njegova naloga bo v prvi vrsti v povezovanju te dejavnosti z
dokumentacijo in zbiranjem drugega gradiva s področja slovenskega jezika in
besedne ustvarjalnosti ter v stalnih in občasnih tematskih predstavitvah
tega gradiva. Muzej se bo v mreži muzejske dejavnosti povezoval zlasti z
drugimi muzeji, ki hranijo in predstavljajo človekovo ustvarjalnost.

Nedavno dogajanje v zvezi z materialno zapuščino velikega pesnika slovenske
moderne Otona Župančiča, ki je obstala v skladišču pomembnega muzeja v
slovenski prestolnici, je idejo o samostojnem jezikovnem in literarnem
muzeju na novo aktualiziralo. Za ta namen bo potrebno v okviru
slovenističnih ved na novo postaviti posebno muzejsko dejavnost in jo
razviti za pojasnjevanje pomena besedne ustvarjalnosti za obstoj in
življenje naše narodne skupnosti in njenega prispevka v svetovno kulturno
zakladnico.

Pri Zvezi slavističnih društev Slovenije bomo oblikovali delovno skupino z
nalogo, poskrbeti za začetek prizadevanj za uresničenje opisane zamisli.