[SlovLit] Jezik in slovstvo, tematska stevilka

[Matjaz Zaplotnik FF]

Letošnja tematska številka revije _Jezik in slovstvo_ (50/3--4, maj--
avg. 2005), ki nosi naslov Sodobnejša slovenska literarna 
zgod(b)ovina, na 140 straneh prinaša osem razprav, tri 
literarnovedne eseje, eno oceno in dve poročili. Po uvodnih 
besedah SILVIJE BOROVNIK, urednice tematske številke, je 
namen pravkar izdane dvojne številke prikazati del slovenske 
'zgodbe o literaturi in njeni zgodovini'. Vanjo so tako uvrščene 
raziskave s področja sodobne slovenske proze, poezije in 
dramatike, pa tudi literarne teorije in mladinske književnosti, čemur 
se pridružuje še tema feminističnih raziskav v literarni znanosti, 
privlačno berljiva novost pa je tudi rubrika za literarnovedni esej. 

ALOJZIJA ZUPAN SOSIČ v svojem prispevku analizira 
homoerotične motive in teme v sodobnem slovenskem romanu, pri 
čemer ugotavlja, da se podoba homoseksualnosti v slovenskem 
romanu počasi prebija proti normalizaciji. Razprava ALENKE 
ŽBOGAR prinaša podroben vsebinski in kvantitativni pregled 
slovenske kratke proze zadnjih dvajsetih let 20. stoletja, ki mdr. 
pokaže, da v 80-ih letih prevladujejo kratke zgodbe, v 90-ih pa 
novele. DRAGICA HARAMIJA pregledno obravnava sodobno 
slovensko mladinsko prozo oz. njene najpogostejše vrste: med 
kratkoproznimi vrstami je to sodobna umetna pravljica, med 
dolgoproznimi pa mladinski roman. Članek HELGE GLUŠIČ 
predstavlja literarni opus koroškega pesnika in pisatelja Valentina 
Polanška. MATEJA PEZDIRC BARTOL v svoji razpravi analizira 
deset komedij Toneta Partljiča in sedem komedij Vinka 
Möderndorferja. Raziskuje podobnosti in razlike med motivi in 
temami obravnavanih komedij, vlogo družbene angažiranosti in 
erotičnih elementov v obravnavanih komedijah ter naravo njihovih 
komičnih učinkov. Članek SILVIJE BOROVNIK prinaša obravnavo 
značilnosti dramskega opusa Rudija Šeliga. Razlaganje Šeligovega 
dramskega opusa izpeljuje iz avtorjeve pripadnosti t. i. magijskemu 
gledališču, ki je v ospredje postavljalo like magijsko-mitske kulture, 
kot temeljno značilnost Šeligovih dram pa avtorica izpostavlja tudi 
posebno pozornost ženskim likom, ki ostajajo prevarani za svoja 
hrepenenja. Razprava JOŽICE ČEH je teoretične narave: avtorica 
opisuje in medsebojno primerja različne poglede na metaforo, kot 
jih prinašajo substitucijska, primerjalna, interakcijska in kognitivna 
teorija metafore. Članek KATJE MIHURKO PONIŽ pa prinaša 
pregled razvoja in aktualnega položaja feministične literarne vede 
na Slovenskem; avtorica svoj pregled zaključuje s pozitivno mislijo, 
da so v slovenskem prostoru realne možnosti za izvedbo simpozija 
na katero izmed tem feministične literarne vede.

Rubrika Literarnovedni eseji vsebuje prispevke treh avtorjev: 
BORISA PATERNUJA, ki na podlagi nekaterih nasprotnih 
literarnovednih konceptov razmišlja o treh glavnih problemskih 
mestih sodobne literarne zgodovine; DARJE PAVLIČ, ki piše o 
vplivih globalizacije na slovensko poezijo, zlasti na njeno tematiko 
in na položaj lirskega subjekta; ter DENISA PONIŽA, ki v svojem 
polemično obarvanem eseju razmišlja o položaju slovenske 
literarne vede, težavah z njenim prevrednotenjem, njenim 
zgodovinskim spominom in odnosom do preteklosti nasploh. 

V zadnjem delu revije, tj. v rubriki Ocene in poročila ALENKA 
ŽBOGAR piše o monografiji _Poglavja iz didaktike književnosti_ 
Bože Krakar Vogel, medtem ko MATJAŽ AMBROŽIČ poroča o 
fragmentu najstarejše ohranjene Prešernove pesmi, ki je v zapisu 
Toma Zupana ohranjena v njegovi rokopisni zapuščini, objavljena 
pa je bila zgolj v eni izmed Slodnjakovih izdaj Prešernovih _Poezij_. 
JANEZ DOLENC predstavlja življenje in delo Gregorja Kreka -- 
utemeljitelja slavistike v Gradcu --, obenem pa napoveduje 
prireditve, ki se bodo jeseni zvrstile ob letošnji stoti obletnici 
Krekove smrti. Revijo sklepa rubrika V branje vam priporočamo s 
predstavitvijo številnih svežih literarnovednih monografij.

JiS v spletni obliki je doma na http://www.jezikinslovstvo.com.

Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik Jezika in slovstva