[SlovLit] Jezik in slovstvo, 2004/6

[Matjaz Zaplotnik]

Izšla je zadnja, šesta številka 49. letnika revije Jezik in slovstvo. 
Številka, ki datumsko sodi še v leto 2004, na 128 straneh prinaša 
šest znanstvenih razprav, dve oceni, eno poročilo ter bibliografijo. 
Avtorji razprav se tokrat ukvarjajo z jezikoslovno analizo govora, 
težavami pri zapisovanju angleških lastnih imen, modelom 
medkulturne sporazumevalne zmožnosti, slovensko dramatiko in 
poezijo ter z literarno primerjavo dveh južnoslovanskih 
predstavnikov moderne. 

PRIMOŽ VITEZ in ANA ZWITTER VITEZ predstavljata metodologijo 
prozodične analize spontanega govora, temelječo na novi 
klasifikaciji osnovnih govornih enot. V sklepnem delu razprave 
obravnavata še praktičen primer tovrstne analize. GAŠPER ILC in 
ANDREJ STOPAR ponujata v branje svoj pogled na težave, ki jih 
povzročajo pravila Slovenskega pravopisa pri zapisovanju tistih 
angleških lastnih imen, ki imajo na koncu osnove nemi -e. V 
razpravi se opirata na zglede iz korpusa. KARIN MARC BRATINA 
piše o pomenu poznavanja tujejezične frazeologije za razvijanje 
medkulturne sporazumevalne zmožnosti, ukvarja pa se še z razlago 
frazemov v okviru kognitivnega jezikoslovja. SILVIJA BOROVNIK 
analizira dramski opus Dušana Jovanovića od prvih dramskih 
poskusov prek angažiranih političnih dram do novejših intimističnih 
iger. Pri tem opozarja na posebnosti Jovanovićeve dramatike in 
na njeno vlogo v sodobni slovenski dramatiki. BOŠTJAN BOŽIČ 
opisuje življenjepis in pesniški opus Vide Taufer, del pozornosti pa 
namenja še obravnavi odzivov na njeno pisanje; pri tem ugotavlja, 
da se nekdaj kritiško zelo odmevna pesnica v novejših 
literarnozgodovinskih pregledih zgolj površno obravnava. STEFAN 
SIMONEK razčlenjuje motive parka in vrta v "dunajski" prozi Ivana 
Cankarja in Iva Vojnića. Pri tem izhaja iz predpostavke, da so 
slovanski pisci, ki so prihajali na Dunaj, literarno podobo dunajskih 
parkov in vrtov oblikovali glede na socialni položaj, iz katerega so 
izhajali. 

V rubriki Ocene in poročila MATEJA JEMEC piše o študiji 
'Jezikovna podoba negativnih čustev v slovenskem jeziku: 
kognitivni pristop', "prvi slovenski semantični monografiji o čustvih" 
Agnieszke Bedkowske - Kopczyk; KATJA MIHURKO PONIŽ pa 
ocenjuje monografski prvenec Valerije Vendramin 'Shakespearove 
sestre: feminizem, psihoanaliza, literatura'. Sledita poročilo s 
Posveta ob petdesetletnici smrti Ivana Trinka (RADA LEČIČ) in 
Bibliografija dr. Olge Kunst Gnamuš (ANKA SOLLNER PERDIH). 
Revijo kot običajno zaključuje rubrika V branje vam priporočamo z 
opisom knjižnih novosti. 

~~~Elektronski JiS domuje na~~~
http://www.jezikinslovstvo.com

Matjaž Zaplotnik, tehnični urednik Jezika in slovstva 
(matjaz.zaplotnik na siol.net)